Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gŕmje -a s (ȓ)
grmovje: izginil je med drevjem in grmjem; gosto grmje
SSKJ²
grmljáva -e ž (ȃ)
star. grmenje: nevihta z bliski in grmljavo
SSKJ²
grmljávica in gŕmljavica -e ž (ȃ; ȓ)
1. oddaljeno, komaj slišno grmenje: bliski in grmljavica / grmljavica topov
2. nar. vzhodno grmenje: bobneča grmljavica
SSKJ²
grmòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. grmenje: oglasil se je votel grmot / grmot motorjev
SSKJ²
grmôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na grm ali grmovje: grmovna vegetacija
♦ gozd. grmovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo do višine grmovja
SSKJ²
grmôvje -a s (ȏ)
več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem
SSKJ²
gŕmovka -e ž (ȓ)
zool. velika južnoameriška strupena kača, Lachesis:
SSKJ²
grmôvnat -a -o prid. (ȏ)
porasel z grmovjem: grmovnat svet
SSKJ²
grmôvnica -e ž (ȏ)
vrtn. lesnata rastlina, ki raste v obliki grma: obrezovanje grmovnic
SSKJ²
grmôvščica -e ž (ȏ)
zool. ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh, Phylloscopus sibilatrix:
SSKJ²
grmúša -e ž (ú)
zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik1: grmuše in golobi
SSKJ²
grmúšelj -šlja m (ú)
star. grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj
SSKJ²
gròb1 grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobôvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh (ȍ ó)
prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu
// pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka
// ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni
● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
♦ arheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
SSKJ²
grób2 -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄)
1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim
2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade
3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako
♦ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo
    gróbo tudi grobó prisl.:
    igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka
    gróbi -a -o sam.:
    na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani
SSKJ²
gróbanica -e ž (ọ̑)
agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo
SSKJ²
gróbanje -a s (ọ̑)
glagolnik od grobati: grobanje trt / grobanje krompirja
SSKJ²
grobár -ja m (á)
1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti
2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo:
SSKJ²
grobárka -e ž (á)
ženska, ki koplje grobove: grobarka na mestnem pokopališču / pren. grobarka podjetja
SSKJ²
grobárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na grobarje: grobarski poklic / ob pogrebu so plačali še grobarsko pristojbino
SSKJ²
grobárstvo -a s (ȃ)
opravljanje grobarskega poklica: prevzel je grobarstvo v bližnjem mestu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gróbati -am nedov. (ọ̑)
1. agr. razmnoževati z grobanicami: grobati ribez, trte
2. nar. koroško osipavati, ogrebati: grobati krompir
SSKJ²
grôbček -čka m (ō)
ekspr. grobek: zeleni grobček
SSKJ²
grôbek -bka m (ō)
nav. ekspr. manjšalnica od grob: otroški grobki; zeleni grobek
♦ rel. majhna vdolbina z relikvijami sredi oltarja
SSKJ²
gróbeljnik -a [grobəljnik] m (ọ̑)
bot. nizka rastlina z rumenimi cveti, Alyssum:
SSKJ²
grôben -bna -o prid. (ō)
1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen
♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev
2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina
// zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom
    grôbno prisl.:
    bil je grobno tih
SSKJ²
grobiján -a m (ȃ)
ekspr. grob človek: ta človek nima nobene srčne kulture, grobijan je; po videzu bi ga lahko imel za grobijana, če ga ne bi poznal
SSKJ²
grobijánski -a -o prid. (ȃ)
ekspr. grob2: fant je zelo grobijanski
    grobijánsko prisl.:
    grobijansko se obnašati
SSKJ²
grobijánstvo -a s (ȃ)
ekspr. lastnost, značilnost grobega človeka: zgražal se je nad njegovim grobijanstvom
SSKJ²
grobíšče -a s (í)
1. več grobov na enem prostoru: najti, odkriti grobišče; ilirsko grobišče / v oazi je grobišče maroških vojakov
♦ arheol. žarno grobišče z žarnimi grobovi
2. zastar. pokopališče: na grobišče ga je spremila le peščica ljudi / sam si je izbral grobišče prostor za grob
SSKJ²
gróblja -e ž (ọ̑)
1. kup nametanega kamenja: pobiral je kamenje na njivi in ga nosil na grobljo; s plevelom porasle groblje
// star. podrtija, razvalina: njegova domačija je pusta groblja; stolp je samo še črna groblja
2. geogr. nasutina ledenika: vzdolž ledenika se vlečejo groblje / čelna, stranska groblja
SSKJ²
gróbljast -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu
SSKJ²
gróblje -a s (ọ̑)
1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje
2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče
SSKJ²
gróbnica -e ž (ọ̑)
zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev
SSKJ²
grobnína -e ž (ī)
pristojbina za prostor na pokopališču:
SSKJ²
gróbniški -a -o (ọ̑)
pridevnik od grobnica:
SSKJ²
grobokòp -ópa m (ȍ ọ́)
star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi
SSKJ²
groboskrúnstvo -a s (ȗ)
oskrumba, onečaščenje groba: bil je obtožen požiga in groboskrunstva
SSKJ²
grobóst tudi gróbost -i ž (ọ̑; ọ̄)
lastnost, značilnost grobega: njegova grobost jo je bolela / vseh grobosti ni mogel kar tako pozabiti grobih dejanj, besed / kljub grobosti so zbrani podatki zelo koristni
SSKJ²
grobôvje -a s (ȏ)
star. več grobov, grobovi: ob pogledu na grobovje so se mu vzbudile otožne misli
SSKJ²
grobozŕnat -a -o prid. (ȓ)
ki ima groba, debela zrna: grobozrnat pesek / grobozrnat marmor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gród1 -a m (ọ̑)
grot: stresti pšenico v grod
SSKJ²
gród2 -a m (ọ̑)
teh. ogrodje, zlasti pri vozilu: pregledati stanje vozovnega groda
SSKJ²
gród3 -i ž (ọ̑)
zastar. prsi, oprsje: junakova grod se je pod udarcem stresla
SSKJ²
gródelj -dlja m (ọ́)
metal. železo, ki pride iz plavža: po vpihavanju kisika se grodelj spremeni v jeklo / beli z belo, sivi grodelj s sivo prelomno ploskvijo
SSKJ²
gródnica -e ž (ọ̑)
1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: ploščata grodnica
2. navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: prednja in zadnja grodnica
SSKJ²
gródničen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na grodnico: grodnične mišice
♦ zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam
SSKJ²
gròf grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje (ȍ ó)
plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje
♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino
SSKJ²
grofíca -e ž (í)
1. plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno
2. grofova žena: grof in grofica
SSKJ²
grofìč -íča m (ȉ í)
1. grofov sin: pisal je materi mladega grofiča
2. iron. grof: kaj pa bodo takile grofiči
SSKJ²
grofíčna -e ž (ȋ)
grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj
SSKJ²
grofíja -e ž (ȋ)
1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo
2. v nekaterih državah večja upravna enota:
SSKJ²
grôfinja tudi grofínja -e ž (ó; í)
grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno
SSKJ²
grôfov -a -o stil. grôfov -ôva -o prid. (ó; ó ó)
nanašajoč se na grofa: bil je grofov hlapec; grofova hči; grofova posest je bila obsežna; sam.: najemniki so životarili na grofovem na grofovi posesti
SSKJ²
grofovína -e ž (í)
star. grofija: celjska grofovina
SSKJ²
grofôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na grofe: na pisma je pritisnil svoj grofovski pečat / bili so najemniki na grofovski posesti / podelili so mu grofovski naslov; biti grofovskega rodu / ekspr. hčeri je dal naravnost grofovsko doto zelo bogato, veliko
    grofôvsko prisl.:
    bil je (po) grofovsko oblečen; sam.:, star. vse polje je prišlo pod grofovsko v grofovo last
SSKJ²
grofôvstvo -a s (ō)
grofovski naslov: preveč se je šopiril s svojim grofovstvom; žovneški plemiči so dosegli celjsko grofovstvo
SSKJ²
gróg -a m (ọ̑)
vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog
SSKJ²
groggy -- [grógi] prid. (ọ̑)
šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev (pri boksu): oba boksarja sta bila groggy
SSKJ²
gròh grôha m (ȍ ó)
petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin; tuf1: bazaltni groh
SSKJ²
grôhast -a -o prid. (ó)
petr. nanašajoč se na groh; tufski: grohasta kamnina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grohòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. krohot: od vseh strani se je razlegel grohot; divji grohot
SSKJ²
grohotánje -a s (ȃ)
zastar. krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk
SSKJ²
grohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́)
zastar. krohotati se: rad se grohota njegovim šalam; grohotali so se na vsa usta; grohotal se je, da je kar odmevalo
    grohotáti zastar.
    krakati: vran grohoče v tišino
SSKJ²
grôjer -ja m (ó)
gastr. trdi sir v obliki hlebca z manjšimi luknjami v testu: izdelovati grojer
SSKJ²
grólika -e ž (ọ́)
nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč)
SSKJ²
gròm grôma m (ȍ ó)
zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot vzklik da bi te grom; grom in strela, spet je tu
// ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom
SSKJ²
gromáda -e ž (ā)
zastar. grmada: zažigati gromade
SSKJ²
gromáden -dna -o prid. (ȃ)
zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz
SSKJ²
gromáditi -im nedov. (á ȃ)
zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo
SSKJ²
grômek -mka -o prid. (ó)
ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem
// knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen
    grômko prisl.:
    zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati
SSKJ²
grométi -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi
SSKJ²
gromoglásen -sna -o prid. (ā)
knjiž. gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot
SSKJ²
gromonôsen -sna -o prid. (ó ō)
zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov
SSKJ²
gromòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov
SSKJ²
gromôten -tna -o prid. (ó)
zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh
SSKJ²
gromôven -vna -o prid. (ō)
knjiž. gromovit, gromek: gromoven glas
SSKJ²
gromovít -a -o prid. (ȋ)
1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih
2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito
    gromovíto prisl.:
    gromovito se je zasmejal
SSKJ²
gromôvnica -e ž (ȏ)
ekspr. ženska, ki zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
SSKJ²
gromôvnik -a m (ȏ)
1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v parlamentu; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec
2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
SSKJ²
gromôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na gromovnike: gromovniški govornik / izdal je gromovniški letak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gromozánski -a -o prid. (ȃ) ekspr.
1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna
2. močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih
    gromozánsko prisl.:
    kaj se pa tako gromozansko derete
SSKJ²
grómski in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō)
ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot vzklik gromska strela, kje si pa to dobil
SSKJ²
groom gl. grum
SSKJ²
grós1 -a m (ọ̑)
trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice
SSKJ²
gros2 -a [gró -ja] m (ọ̑)
knjiž., z rodilnikom večji del, jedro: gros stranke tvorijo delavci
SSKJ²
gros3 -a [gró -ja] m (ọ̑)
tekst. težka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi:
SSKJ²
grosgrain -a [grogrên] m (ȇ)
tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina
SSKJ²
grosíst -a m (ȋ)
trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: detajlisti in grosisti
SSKJ²
grosístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah: grosistična trgovina; grosistično podjetje / material so dobili po najnižjih grosističnih cenah
SSKJ²
grosulár -ja m (ā)
poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja
♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
SSKJ²
gròš grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́)
1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu
// ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič
2. poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota: znamka stane en zlot in deset grošev
// do 2002 avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev
SSKJ²
grôšek in gróšek -ška m (ō; ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od groš: čisto nov, svetel grošek sem dobil / težko je prišel do tistih groškov
SSKJ²
grót -a m (ọ̑)
lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu: nasuti zrnje v grot; grot pri sejalnici
SSKJ²
grotésk -a m (ẹ̑)
tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze: staviti v grotesku
SSKJ²
grotéska -e ž (ẹ̑)
lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska
// grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk
♦ glasb. skladba grotesknega značaja; kor. ples s pretiranimi gibi in držami; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure
SSKJ²
grotésken1 -kna -o prid., grotésknejši (ẹ̑)
ki zaradi neskladnosti z okoljem deluje grozljivo-smešno: njegovim očem se je nudil grotesken prizor; groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije
// ekspr. nenavaden, čuden: ladja z grotesknimi jadri
    grotéskno prisl.:
    groteskno učinkovati; groteskno spačena figura
SSKJ²
grotésken2 -kna -o prid. (ẹ̑)
tisk., v zvezi groteskne črke tiskarske črke, ki imajo enako debele poteze:
SSKJ²
grotésknost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost grotesknega: presenečala je grotesknost njegovih domislekov / v romanu se grotesknost prepleta s patosom
SSKJ²
grôza -e ž (ó)
1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami
// knjiž. grozotnost, pretresljivost: groza smrti
2. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati
● ekspr. laže, da je groza zelo
3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino: zbralo se je groza ljudi
4. v medmetni rabi izraža
a) strah, močno vznemirjenje: groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti
b) zgražanje, ogorčenje: groza, kakšno neumnost je zinil
SSKJ²
grozánski -a -o prid. (ȃ) ekspr.
1. zelo velik, ogromen: ima grozansko glavo / čuti grozansko lakoto zelo hudo / oblak je velik in grozanski grozen, strašen
2. močen, silovit: nastal je grozanski trušč
    grozánsko prisl.:
    grozansko me je pogledal; sem grozansko lačen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grozávost -i ž (á)
med. razpoloženje človeka, ki čuti velik strah pred čim: bolnika se je polastila grozavost pred množico
SSKJ²
gròzd grôzda tudi grózd -a m (ȍ ó; ọ̑)
podolgovat, iz jagod sestavljen sad vinske trte: utrgal je velik grozd; na trti so viseli zreli grozdi
// temu podoben sad ali cvet: dišeči grozdi akacij; grozdi ribeza; pren. iz tramvaja je visel grozd ljudi
♦ bot. podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
grôzdast tudi grózdast -a -o prid. (ó; ọ̑)
podoben grozdu: z akacij visijo grozdasti cveti; grozdasta oblika
♦ bot. grozdasti lučnik rastlina s svetlo rumenimi cveti v podaljšanih grozdih, Verbascum blattaria; grozdasto socvetje podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
grôzdek tudi grózdek -dka m (ō; ọ̑)
manjšalnica od grozd: iskala je pozabljene grozdke v vinogradu / ribezovi grozdki
♦ vrtn. rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari
SSKJ²
grôzden in grózden -dna -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na grozd ali grozdje: grozdni sok; počasi je zobal grozdne jagode / grozdni mlin mlin za mečkanje grozdja
♦ bot. siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; kem. grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza
SSKJ²
grozdìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od grozd: na obolelem trsu je bilo le malo grozdičev
SSKJ²
grozdíčast -a -o prid. (í)
podoben grozdiču: grozdičasta razvrstitev celic
SSKJ²
grozdíčje -a s (ȋ)
1. ribez: gojiti grozdičje; odkup grozdičja / belo, črno, rdeče grozdičje
2. grozdje: stala je ob trti in zobala grozdičje
SSKJ²
grózdje -a s (ọ́)
več grozdov, grozdi: grozdje zori; mastiti, stiskati, trgati grozdje; suho grozdje / belo, črno grozdje; namizno grozdje
♦ zool. morsko grozdje vijoličasta jajčeca navadne sipe, obešena na morske rastline
SSKJ²
grózdjiče -a s (ọ́) zastar.
1. ribez: rdeče grozdjiče že cvete
2. grozdje: v vinogradu sem bral grozdjiče
SSKJ²
grozdjíčev in grózdjičev -a -o prid. (í; ọ́)
zastar. ribezov: grozdjičev liker
SSKJ²
grozdjíčevec -vca m (í)
star. ribezovo vino: na mizi je stala steklenica črnega grozdjičevca
SSKJ²
grózdnat -a -o in grozdnàt -áta -o prid. (ọ̑; ȁ ā)
ki ima grozde: grozdnat trs
SSKJ²
grôzen -zna -o prid., grôznejši (ȏ)
1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna
// ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi
2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter
4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno
5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna
6. nar. gorenjsko lep2, čeden: bila je grozno dekle
    grôzno 
    1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali
    2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere
    3. v členkovni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah
SSKJ²
grozênje -a s (é)
glagolnik od groziti: njegovega grozenja se ni bal
SSKJ²
grôzepôln -a -o [grozepou̯n] prid. (ó-ȏ ó-ó)
star. poln groze, grozljiv: vzbujal je grozepolno spoštovanje / slišali so se grozepolni bojni kriki
SSKJ²
grôzica -e ž (ó)
ekspr. groza: prevzela ga je grozica / grozica ga je spreletavala po hrbtu
SSKJ²
grozílen -lna -o prid. (ȋ)
ki grozi: grozilne besede / pisal je anonimna grozilna pisma
SSKJ²
grozíti -ím nedov. (ī í)
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: rad grozi, ne naredi pa nič; vedno mu je grozil, da ga bo kaznoval; grozijo mu z dražbo; zastar. grozil se je, da nas bo tožil / hiša grozi, da se bo zrušila
// zastrašujoče zamahovati s čim: že od daleč jim je grozil s palico, s pestjo
2. biti na tem, da nastopi: grozi epidemija kuge; grozi mu nevarnost; grozilo ji je, da se zaduši
3. nav. 3. os., knjiž. vzbujati, povzročati grozo, srh: vse to, kar se je dogodilo, me je grozilo; samota jo grozi; zastar. še danes se mi grozi, če se spomnim nazaj
    grozíti se zastar.
    1. zgražati se, jeziti se: grozila se je nad njeno skopostjo; zdaj je prepozno groziti se
    2. bati se, plašiti se: ni se grozil nočnega dela
    grozèč -éča -e:
    grozeč maha s palico; govorila je z grozečim glasom; grozeči oblaki; prisl.: grozeče pogledati, zaklicati
SSKJ²
grozljív -a -o prid. (ī í)
ki vzbuja grozo: zagledala sta grozljiv prizor; povsod je vladala grozljiva tišina; to so naravnost grozljive vesti / ekspr. bil je žrtev grozljivega nerazumevanja
    grozljívo prisl.:
    psi so grozljivo lajali; prostor je bil grozljivo miren
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grozljívka -e ž (ȋ)
umetniško delo z grozljivo vsebino, zlasti film: predvajajo napeto grozljivko
// ekspr. kar je zelo neprijetno, težavno, neustrezno: sanjska dirka se je hitro spremenila v grozljivko; doživljati pravo grozljivko
SSKJ²
grozljívost -i ž (í)
značilnost grozljivega: v takih okoliščinah je celo smrt izgubljala svojo grozljivost; grozljivost prizora / nekakšna grozljivost se ga je polaščala, ko je vstopil
SSKJ²
gróznica tudi grozníca -e ž (ọ̑; í)
1. star. vročica, mrzlica: ima groznico; tresel se je v groznici; hodili so kakor v groznici
2. velika živčna napetost, vznemirjenje: ko je zaslišal streljanje, se ga je polotila groznica / stresala jo je neka sladka groznica drhtavica
SSKJ²
grozničàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na groznico: po hrbtu je čutil grozničav mraz / grozničava drhtavica / ekspr. delo so opravljali z grozničavo naglico
2. grozljiv: slišal je grozničav krik; nima rada grozničavih pravljic
SSKJ²
grozničávost -i ž (á)
stanje velike živčne napetosti, vznemirjenja: polagoma se je otresel grozničavosti / grozničavost misli
SSKJ²
grózničen tudi grozníčen -čna -o prid. (ọ̑; ȋ)
star. mrzličen: delali so z groznično naglico
SSKJ²
grôznost -i ž (ȏ)
značilnost groznega: groznost prikazni / razumel je vso groznost svojega ravnanja
SSKJ²
grozodêjstvo -a s (ȇ)
knjiž. grozno dejanje, zločin: njegovo grozodejstvo je bilo kmalu odkrito; ekspr. z ujetniki so počenjali prava grozodejstva
SSKJ²
grozôta -e ž (ó)
1. nav. mn. kar povzroča grozo, hudo trpljenje: junaško je pretrpel vse grozote; vojne grozote; grozote okupacije / ekspr., v povedni rabi kaj ni grozota, da so mu vse poti zaprte
2. značilnost groznega, hudega: opisal je grozoto prestanih muk
3. groza: čutil je grozoto pred neznanim
4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: grozota, kakšna je današnja mladina
SSKJ²
grozôten -tna -o prid.(ó)
grozen: grozoten prizor; godile so se grozotne stvari / povratek čez snežišče je bil grozoten; grozotno mučenje / zbežal je v grozotnem diru; popil je grozotno množino kave; gre za grozotne razdalje / sledil je grozoten molk poln groze
    grozôtno prisl.:
    svet se mu zdi grozotno majhen
SSKJ²
grozôtnost -i ž (ó)
značilnost grozotnega: grozotnost starih prerokovanj / posledice so se pokazale v vsej svoji grozotnosti / okusil je grozotnosti življenja
SSKJ²
grozovít -a -o prid., grozovítejši (ȋ)
grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite
    grozovíto prisl., ekspr.:
    burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik
SSKJ²
grozovíten -tna -o prid. (ȋ)
zastar. grozen: grozovitne pošasti se je zbal / prizadejali so mu grozovitno krivico
SSKJ²
grozovítež -a m (ȋ)
ekspr. grozen človek: stari grozovitež se je končno izselil / ko je dobil oblast, je postal grozovitež
SSKJ²
grozovítnež -a m (ȋ)
zastar. grozen človek: pusti ga, grozovitneža
SSKJ²
grozovítost -i ž (ȋ)
ekspr. grozno, strašno dejanje ali ravnanje: ljudje so trpeli zaradi grozovitosti, ki so jih počenjali zavojevalci / pisal je o grozovitosti vojne
SSKJ²
grozovláda -e ž (ȃ)
zastar. teror, strahovlada: bilo je konec grozovlade in nasilja
SSKJ²
grôžnja -e ž (ó)
obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se grožnje; izpolniti grožnjo; ostalo je samo pri grožnji; v njegovih besedah je bilo čutiti prikrito grožnjo / publ. politika zastraševanja in groženj
SSKJ²
gŕščina -e ž (ȓ)
grški jezik: uči se grščino / obvladal je latinščino in grščino staro grščino
SSKJ²
gŕški -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko
♦ bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gŕškokatóliški -a -o (ȓ-ọ̑)
pridevnik od grkokatolik: grškokatoliški duhovnik
SSKJ²
gŕštvo -a s (ȓ)
miselnost, kultura starih Grkov: vpliv grštva
SSKJ²
grtánčen -čna -o (á)
pridevnik od grtanec: grtančna kost
SSKJ²
grtánec -nca m (á)
nar. goltanec: Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev (Prežihov)
SSKJ²
grúča -e ž (ú)
1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina: na dvorišču se zbirajo gruče vojakov; gosta gruča ljudi, otrok, ovc, drevja / ljudje so stali v gručah po cestah
2. gruda: tolči gruče na njivi
♦ čeb. zimska gruča v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; petr. gruča skupina kristalov
SSKJ²
grúčast -a -o prid. (ú)
podoben gruči: na nebu so bili gručasti oblaki / gručast kruh
♦ geogr. gručasta vas vas, pri kateri so hiše na kupu in razporejene brez reda
SSKJ²
grúčav -a -o prid. (ú)
gručast: gručava snov
SSKJ²
grúčema prisl. (ū)
zastar. v gručah, skupinah: ljudje stojijo gručema
SSKJ²
grúčica -e ž (ú)
nav. ekspr. manjšalnica od gruča: gručica prijateljev / gručice prsti
SSKJ²
grúčiti se -im se nedov. (ú ȗ)
ekspr. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se gručili temni oblaki; okrog njega se radi gručijo otroci
SSKJ²
grúda -e ž (ú)
1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda
// s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa
2. star. zemlja, prst2: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala
● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina
♦ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
SSKJ²
grúdast -a -o prid. (ú)
poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah
♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude
SSKJ²
grudàt -áta -o prid. (ȁ ā)
star. grudast: grudata zemlja
SSKJ²
grúdav -a -o prid. (ú)
grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava
SSKJ²
grúden -dna m (ú)
star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz
SSKJ²
grúdi -i ž mn. (ȗ)
1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi
2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud
SSKJ²
grúdica -e ž (ú)
manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic
SSKJ²
grúdičast -a -o prid. (ú)
poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled
SSKJ²
grúditi -im nedov. (ú ȗ)
star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
    grúditi se 
    1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom
    2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki
SSKJ²
grúdje -a s (ȗ)
nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grúdnat -a -o prid. (ȗ)
star. grudast: grudnata zemlja
SSKJ²
grugrú medm. (ȗ)
posnema glas goloba, grlice: grugru, grugru, se oglaša golob
SSKJ²
grúh -a m (ȗ)
nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot
SSKJ²
grúj -a m (ȗ)
zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger: ogromen gruj / pečen gruj; meso grujev
SSKJ²
grúliti -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú)
1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal
// ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil
2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil
    grulèč -éča -e:
    gruleči golobje
SSKJ²
grúljenje -a s (ú)
glagolnik od gruliti: gruljenje domačih golobov / ugaja ji njegovo nežno gruljenje
SSKJ²
grúm tudi groom -a [grúm] m (ȗ)
v angleškem okolju, nekdaj služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum
SSKJ²
grundírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo
SSKJ²
grùnt grúnta m (ȕ ú)
večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15–20 ha
// pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt
● prevzeti grunt postati njegov gospodar
SSKJ²
grúntar -ja m (ȗ)
lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja
SSKJ²
grúntarica -e ž (ȗ)
lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah
SSKJ²
grúntarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko
SSKJ²
grúntarstvo -a s (ȗ)
družbeni sloj gruntarjev: problem gruntarstva na Slovenskem
// miselnost gruntarjev: nikoli se ni znebil gruntarstva
SSKJ²
grúntati -am nedov. (ú)
pog. premišljevati, razglabljati: kar naprej kaj grunta in tuhta; grunta o problemu / dolgo je gruntal, kako bi ga pridobil
SSKJ²
grúntec -tca m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec
SSKJ²
grúnten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo
SSKJ²
grúntič -a m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča
SSKJ²
grúpa -e ž (ú)
1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev
// več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov
2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa
♦ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje
SSKJ²
grupácija -e ž (á) publ.
1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine
// razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves
2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen
SSKJ²
grupáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na grupaštvo: frakcionaški in grupaški elementi v stranki / grupaški interesi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grupáštvo -a s (ȃ)
slabš. pojavljanje, obstajanje grupacij: boriti se proti grupaštvu v organizaciji
SSKJ²
grúpen -pna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na grupo; skupinski: grupni interesi; grupno vodstvo / aktivizirati slušatelje v grupnem delu; grupno nastopanje
♦ voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom
SSKJ²
grupíranje -a s (ȋ)
glagolnik od grupirati: grupiranje otrok po starosti / nastopiti proti grupiranju v organizaciji
SSKJ²
grupírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri športni vzgoji; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati
    grupírati se 
    zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije
    grupíran -a -o:
    knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino
SSKJ²
grústiti se -im se nedov. (ú ȗ)
star. gnusiti se, studiti se: jed se mi grusti
SSKJ²
grúšč -a m (ȗ)
ostrorobi odkrušeni kosi kamnine: visoka pobočja je pokrival grušč; steza se vije po grušču; z gruščem nasuta cesta; dolomitni grušč
SSKJ²
grúščast -a -o prid. (ȗ)
gruščnat: šli so po gruščasti poti; gruščasta zemlja
SSKJ²
grúščen -čna -o prid. (ȗ)
gruščnat: gruščna zemlja / gruščna rastlina ki raste na grušču
SSKJ²
grúščevje -a s (ȗ)
grušč: sprožil se je plaz gruščevja
SSKJ²
grúščnat -a -o prid. (ȗ)
poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča
SSKJ²
grúšec -šca m (ȗ)
droben grušč: pot je bila posuta z grušcem
SSKJ²
grúzijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzijski predsednik; gruzijski nogometni prvoligaš; gruzijska prestolnica Tbilisi
SSKJ²
grúzijščina -e ž (ú)
gruzinski jezik; gruzinščina: prevajal je iz gruzijščine; pesmi v gruzijščini; ukrajinščina in gruzijščina
SSKJ²
gruzínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino
SSKJ²
gruzínščina -e ž (ȋ)
gruzinski jezik: gruzinščina ima dolgo in uveljavljeno knjižno tradicijo; iz radovednosti se je naučil nekaj gruzinščine; gruzinščina in ruščina
SSKJ²
GSM in gsm -a in GSM in gsm -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat.
1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerimkoli telefonskim naročnikom; mobilni telefon, mobilnik: kupiti nov GSM; predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM; poklicati po GSM-u
2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah; prvi del zloženk: GSM-omrežje; GSM-aparat; GSM-telefon
SSKJ²
guanin gl. gvanin
SSKJ²
guano gl. gvano
SSKJ²
gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú)
1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube
// kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob
2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze
3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak
● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo
♦ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
SSKJ²
gubánčast -a -o prid. (á)
star. gubast, zguban: gubančasto čelo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gubánčenje -a s (á)
glagolnik od gubančiti: preprečiti gubančenje
SSKJ²
gubánčiti -im nedov. (á ȃ)
delati gube, zlasti na koži: gubančiti čelo; na vratu se mu je koža gubančila / srajca se mu na rokavih gubanči
SSKJ²
gubánec -nca m (á)
zastar. guba: krilo z gubanci / čelo nabere v gubance
SSKJ²
gubánica -e ž (ā)
gastr. primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa: speči gubanico
SSKJ²
gúbanje -a s (ū)
glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji
♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo
SSKJ²
gúbanka -e ž (ū)
arheol. majhna posoda z nagubanim ostenjem:
SSKJ²
gúbast -a -o prid. (ú)
ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev
♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini
SSKJ²
gubàt -áta -o prid. (ȁ ā)
poln gub: gubato oblačilo
SSKJ²
gúbati -am nedov. (ū)
delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine
SSKJ²
gúbav -a -o prid. (ú)
gubast: gubave, koščene roke
SSKJ²
gúbčevec -vca m (ū)
pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: napad gubčevcev
SSKJ²
gúbec -bca m (ū)
med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: na pomoč so prihiteli gubci
SSKJ²
gubernátor -ja m (ȃ)
v carski Rusiji predstojnik gubernije: postavili so ga za gubernatorja
SSKJ²
gubernátorica -e ž (ȃ)
gubernatorjeva žena: goste je sprejemala gubernatorica
SSKJ²
gubernátorski -a -o (ȃ)
pridevnik od gubernator: gubernatorske dolžnosti
SSKJ²
guberniálen -lna -o prid. (ȃ)
gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto
SSKJ²
gubêrnij -a m (é)
v stari Avstriji višja upravna enota: razdeliti gubernije na okrožja; ljubljanski gubernij / člani gubernija uprave te enote
SSKJ²
gubêrnija -e ž (é)
v carski Rusiji višja upravna enota: služboval je v raznih gubernijah
SSKJ²
gubêrnijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na gubernij ali gubernijo: gubernijski arhiv; gubernijski svetnik / zgodilo se je v nekem gubernijskem mestu pod Uralom
SSKJ²
gúbica -e ž (ú)
manjšalnica od guba: ob kotičkih oči in ust je zapazil gubice / obleka z zalikanimi gubicami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúbičast -a -o prid. (ú)
poln gubic: oblekla je belo gubičasto krilo
SSKJ²
gúbiti1 -im nedov. (ú ȗ)
zastar. gubati: gubiti čelo / hlače so se gubile mečkale
SSKJ²
gubíti2 -ím nedov. (ī í)
knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa
    gubèč -éča -e:
    gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki
SSKJ²
gubôvje -a s (ȏ)
ekspr. več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila
SSKJ²
gúč -a m (ȗ)
nar. vzhodno govor: njegov guč je vse navdušil
SSKJ²
gučáti -ím nedov. (á í)
nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak
SSKJ²
gúdek -a m (ȗ)
nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina)
SSKJ²
gudrón -a m (ọ̑)
kem. gost, črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran
SSKJ²
guerilla ipd. gl. gverila ipd.
SSKJ²
gúg -a m (ȗ)
šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge: napravil je velik gug
SSKJ²
gugálec -lca [gugau̯ca in gugalca] m (ȃ)
kdor se guga: gugalci so se na gugalnici hitro menjavali
SSKJ²
gugálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje)
SSKJ²
gúgalica -e ž (ū)
star. gugalnica: na vrtu imamo gugalico
SSKJ²
gugálka -e [gugau̯ka in gugalka] ž (ȃ)
gugalnica: gugati se na gugalki
SSKJ²
gugálnica -e [tudi gugau̯nica] ž (ȃ)
priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža: narediti gugalnico; sesti na gugalnico; gugali so se na gugalnicah in se vrteli na vrtiljakih
SSKJ²
gugálnik -a [tudi gugau̯nik] m (ȃ)
gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik
SSKJ²
gúganje -a s (ū)
glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje
SSKJ²
gúgast -a -o prid. (ū)
ki se guga: peljal ga je na gugastem vozičku / gugasta hoja
SSKJ²
gúgati -am tudi -ljem nedov. (ū)
premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila
♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi
    gúgati se
    ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej
    gugáje :
    gugaje zibko, je zaspala
    gugajóč -a -e:
    peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu
SSKJ²
gúgav -a -o prid.(ū)
ki se guga: padel je z gugavega voza / ima gugavo pisalno mizo
    gúgavo prisl.:
    gugavo hodi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúgavec -vca m (ū)
ekspr. kdor gugavo hodi:
SSKJ²
gúglanje in googlanje -a [gúglanje] s (ȗ)
glagolnik od guglati: guglanje ni dalo dobrih iskalnih rezultatov
SSKJ²
gúglati -am in googlati -am [gúglati] nedov. (ȗ)
iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google: guglal je, da bi dobil podatke
SSKJ²
gugljáj -a m (ȃ)
premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: ladja se ziblje v počasnih gugljajih
SSKJ²
gugljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
na rahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice
SSKJ²
gúgljav -a -o prid. (ū)
gugav, gugast: gugljava lestev
SSKJ²
gúgniti -em dov. (ú ȗ)
star. zagugati: gugniti zibelko
SSKJ²
gúla -e ž (ū)
les. grčavo poleno, ki se ne da cepiti: hrastova gula
SSKJ²
gulág -a m (ȃ)
v Sovjetski zvezi, od 1923 do 1961 kazensko taborišče za zapornike, zlasti politične: poslati koga v gulag
SSKJ²
gúlden -dna m (ū)
do 2002 denarna enota Nizozemske: plačali so sto guldnov
// kovanec v vrednosti te enote:
SSKJ²
gúlež -a m (ȗ)
1. šol. žarg. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: v razredu je nekaj guležev
2. star. izkoriščevalec, oderuh: založnik je bil neusmiljen gulež
SSKJ²
gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú)
1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa
● pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima
♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico
2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili
    gúliti se šol. žarg.
    učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata
SSKJ²
guljaž gl. golaž
SSKJ²
gúljenje -a s (ú)
šol. žarg. mehanično učenje, brez razumevanja: guljenje ne zadošča, snov je treba tudi razumeti / ekspr. med guljenjem za izpite ni našel časa za leposlovje
SSKJ²
gúma -e ž (ȗ)
1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk
2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati
// obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo
3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum
SSKJ²
gúmar1 -ja m (ȗ)
pog. voz z gumijastimi kolesi: voziti z gumarjem
SSKJ²
gúmar2 tudi gumár -ja m (ȗ; á)
delavec v proizvodnji gume ali gumijastih izdelkov: iščemo več gumarjev
SSKJ²
gúmarica -e ž (ȗ)
nav. mn., pog. čevelj z gumijastim podplatom: nosi gumarice; plesal je kar v gumaricah
SSKJ²
gúmarski tudi gumárski -a -o prid. (ȗ; á)
nanašajoč se na gumarje ali gumo: obiskuje gumarsko šolo / gumarska industrija; gumarski izdelki
SSKJ²
gúmast -a -o prid. (ȗ)
ki je iz gume: na nogah so imeli visoke gumaste škornje; pri potapljanju uporablja nepremočljivo gumasto obleko; gumasto tesnilo / gumasta snov podobna gumi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúmb -a m (ȗ)
predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb
// gumbu podoben nastavek
a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu
b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom
♦ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
SSKJ²
gúmbar -ja m (ȗ)
izdelovalec gumbov: zaposlen je bil kot gumbar
♦ lov. srnjak v prvem letu starosti, ki ima gumbu podobna rogova
SSKJ²
gúmbarstvo -a s (ȗ)
obrt za izdelovanje gumbov:
SSKJ²
gúmbast -a -o prid. (ȗ)
podoben gumbu: gumbasti cveti
SSKJ²
gúmbek -bka m (ȗ)
manjšalnica od gumb: bluza s steklenimi gumbki / pritisnil je na gumbek in pokrovček je odskočil
SSKJ²
gúmben -bna -o (ȗ)
pridevnik od gumb: gumbne luknje
SSKJ²
gúmbnica -e ž (ȗ)
luknja za gumb na oblačilu: narediti gumbnico; gumbnice pri srajci; sukanec za gumbnice / obšiti gumbnico / zataknil si je rožo v gumbnico v zanko na fazoni plašča ali suknjiča
SSKJ²
gúmbničarka -e ž (ȗ)
izdelovalka gumbov: pletilja in gumbničarka
SSKJ²
gumén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na gumo: gumeni izdelki; gumena cev; gumena izolacija / gumeni kabel kabel z izolirno prevleko iz gume / gumeno lepilo lepilo za gumo
SSKJ²
gumenják -a m (á)
napihljiv gumijast čoln: gumenjak z osmimi ljudmi je zaradi okvare motorja obstal; manjši gumenjak; vojaški gumenjak
SSKJ²
gúmenski -a -o [gumənski] prid. (ú)
nanašajoč se na gumno: gumenska vrata / bil je ves pokrit s plevami in gumenskim prahom
SSKJ²
gúmi -ja m (ȗ)
1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: rokavice iz gumija; zvijal se je, kot bi bil iz gumija / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje
2. strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih: iz narezanega debla priteka gumi / češnjev gumi smola / arabski gumi gumiarabikum; v prid. rabi, pog.: proda nov gumi voz voz z gumijastimi kolesi; imel je že dva gumi defekta okvari na pnevmatiki
SSKJ²
gúmiarábikum -a m (ȗ-ā)
teh. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se rabi zlasti kot lepilo:
SSKJ²
gúmica -e ž (ȗ)
1. manjšalnica od guma: gumice za patentne kozarce; gumice na petah
2. pog. radirka: svinčnik z gumico
SSKJ²
gúmielástika -e ž (ȗ-á)
zastar. elastika: zvezati z gumielastiko
SSKJ²
gúmigut -a m (ȗ)
teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izdelovanje akvarelnih barv:
SSKJ²
gúmijast -a -o prid. (ȗ)
ki je iz gume: čevlji z gumijastimi podplati; gumijasti predmeti; gumijasti škornji; gumijasta cev; zaščitne gumijaste rokavice; gumijasto tesnilo / voz z gumijastimi kolesi z gumo na kolesih; bil je v gumijastem plašču; gumijasta tla prevlečena, obložena z gumo
SSKJ²
gúmijev -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na gumijevec: gumijevi nasadi
2. gumijast, gumast: gumijevi čevlji; gumijev trak
SSKJ²
gúmijevec -vca m (ȗ)
1. bot. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: ob oknu je stal velik gumijevec; v senci palm in gumijevcev
2. tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže gumijevca
SSKJ²
gúmijevka -e ž (ȗ)
kratka gumijasta palica, ki jo imajo policisti: udariti z gumijevko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúmilástika -e ž (ȗ-á)
zastar. elastika: raztegnjena gumilastika
SSKJ²
gumíranje -a s (ȋ)
glagolnik od gumirati: podjetje bo razširilo proizvodnjo na gumiranje in vulkaniziranje / gumiranje znamk
SSKJ²
gumírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. prekrivati ali prepajati z gumo: gumirati cev, tkanino
2. mazati z lepilom: gumirati robove pisemskih ovitkov; gumirati znamke
♦ tisk. gumirati ofsetno ploščo zaščititi jo z vodno raztopino gumiarabikuma
    gumíran -a -o:
    gumiran dežni plašč; šotor iz gumiranega platna
SSKJ²
gúmitvíst -a m (ȗ-ȋ)
otroška igra, pri kateri se izmenično preskakuje trakova v obroč zvezane napete elastike: skakati gumitvist; igrati se ristanc in gumitvist
SSKJ²
gumníšče -a s (í)
star. gumno: mlatiti žito na gumnišču
SSKJ²
gúmno -a s (ú)
prostor, kjer se navadno mlati: zvoziti žito na gumno; udarjanje cepcev na gumnu
SSKJ²
gúmovec -vca m (ȗ) bot.
1. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: goji gumovce, filodendrone in druge sobne rastline
2. južnoameriško drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk, Hevea brasiliensis:
SSKJ²
gumóza -e ž (ọ̑)
agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju; smolika
SSKJ²
gumózen -zna -o (ọ̑)
pridevnik od guma 3: gumozni stadij sifilisa
SSKJ²
gúmpast -a -o prid. (ȗ)
pog., slabš. omejen, neumen: veljal je za zelo gumpastega človeka
SSKJ²
gúmpec -pca m (ȗ)
pog., slabš. omejen, neumen človek: sami gumpci so se zbrali; pravi gumpec je / kot psovka gumpci zabiti
SSKJ²
gúncati -am nedov. (ȗ)
pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti
● nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
SSKJ²
gúncvet -a m (ȗ)
ekspr. malopriden, malovreden človek: ve, kateri guncvet je to naredil
SSKJ²
gúnj -a m (ū)
zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem
SSKJ²
gúpi -ja m (ȗ)
zool. majhna, živobarvna riba, ki se goji zlasti v akvarijih, Lebistes reticulatus: raznobarvni gupiji
SSKJ²
gurmán tudi gúrman -a m (ȃ; ȗ)
kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače, sladokusec: velik gurman je; jedla je s slastjo gurmana; pren., ekspr. predstava bo zadovoljila še tako velike gurmane
SSKJ²
gurmánka tudi gúrmanka -e ž (ȃ; ȗ)
ženska, ki ima rada dobre, izbrane jedi in pijače, sladokuska: obožuje morsko hrano in je prava gurmanka; kuharica in strastna gurmanka / velja za pravo modno gurmanko
SSKJ²
gurmánski tudi gúrmanski -a -o prid. (ȃ; ȗ)
nanašajoč se na gurmane: prijatelje bo povabil v gurmanski lokal / pripravila je gurmansko večerjo
SSKJ²
gurmánstvo tudi gúrmanstvo -a s (ȃ; ȗ)
lastnost, značilnost gurmana: znano je njegovo gurmanstvo / estetsko gurmanstvo
SSKJ²
gurú tudi gúru -ja m (ȗ; ȗ)
1. hinduistični duhovni učitelj ali vodja: indijski guru; hindujski guruji grozijo s protesti, če vlada ne odpravi onesnaženosti svete reke
// idejni učitelj ali vodja sploh: vsak duhovni iskalec si lahko najde pravega guruja
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilni, medijsko najbolj prepoznaven strokovnjak, poznavalec določenega področja: finančni guru; modni guru; oglaševalski guru
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gurújka -e ž (ȗ)
1. idejna učiteljica ali vodja: duhovna voditeljica in gurujka
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilna, medijsko najbolj prepoznavna strokovnjaka, poznavalka določenega področja: modna gurujka; plesna gurujka
SSKJ²
gurújski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na guruje: gurujski nasvet; gurujska mistika; gurujska podoba
SSKJ²
gúsar -ja m (ȗ)
nekdaj član posadke na ladji, ki napada in pleni tuje ladje: bitka z gusarji
SSKJ²
gusáriti -im nedov. (á ȃ)
nekdaj ukvarjati se z gusarstvom: prebivalci nekaterih obalnih območij so začeli gusariti
SSKJ²
gusárjenje -a s (á)
glagolnik od gusariti: dovolj mu je bilo gusarjenja
SSKJ²
gúsarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na gusarje: gusarska ladja / gusarski napadi / ekspr. tresel se je pred gusarsko drhaljo
SSKJ²
gúsarstvo -a s (ȗ)
nekdaj pojavljanje gusarjev in njihova dejavnost: preganjati gusarstvo
SSKJ²
gúslar -ja m (ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle: slepi guslar; poslušati pesmi guslarjev
SSKJ²
gúslarski -a -o (ȗ)
pridevnik od guslar: guslarske pesmi
SSKJ²
gúsle -sel ž mn. (ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami
SSKJ²
gústa -e ž (ȗ)
nižje pog. okus, občutek: guste so različne; skvaril si je gusto
SSKJ²
gustírati -am nedov. (ȋ)
star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico
    gustírati se nižje pog.
    naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi
SSKJ²
gutácija -e ž (á)
bot. izločanje vode iz posebnih rež na listih nekaterih rastlin:
SSKJ²
gutapêrča -e ž (ȇ)
teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izolatorje: izdelki iz gutaperče
SSKJ²
gutapêrčen -čna -o (ȇ)
pridevnik od gutaperča: gutaperčni izdelki
SSKJ²
guturál -a m (ȃ)
jezikosl. glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik: arabski guturali
SSKJ²
guturálen -lna -o (ȃ)
pridevnik od gutural: guturalni glasovi
SSKJ²
guvernánta -e ž (ȃ)
privatna vzgojiteljica in učiteljica: njena vzgoja je bila prepuščena raznim varuškam in guvernantam; njegovi otroci imajo guvernanto; bila je za guvernanto v bogati družini
SSKJ²
guvernántka -e ž (ȃ)
zastar. guvernanta: šla je za guvernantko
SSKJ²
guvernêr -ja m (ȇ)
1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: volitve guvernerjev
2. v nekaterih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v kaki koloniji ali pokrajini: poslali so ga za guvernerja v majhno kolonijo; sprejem pri guvernerju
3. predstojnik emisijske ali osrednje državne banke, ki nadzira delovanje drugih bank v državi, skupnosti držav: na tiskovni konferenci je govoril guverner Banke Slovenije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
guvernêrka -e ž (ȇ)
1. v nekaterih zveznih državah ženska, ki ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: kandidira za guvernerko; demokratska, republikanska guvernerka
2. predstojnica emisijske ali osrednje državne banke, ki nadzira delovanje drugih bank v državi, skupnosti držav: guvernerka danske narodne banke
3. star. guvernerjeva žena:
SSKJ²
gúza -e ž (ū)
zastar. zadnjica
SSKJ²
gúzniti -em dov. (ú ȗ)
nizko umreti: vsak čas bo guznila
SSKJ²
gvájak -a m (ȃ)
visoko tropsko drevo z zelo trdim lesom: gvajaki z mogočnimi debli
SSKJ²
gvájakov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na gvajak: gvajakov les / gvajakova smola
SSKJ²
gvanáko -a m (ȃ)
zool. južnoameriška gorska žival z dolgo rdeče rjavo dlako po hrbtu, Lama huanachus: alpaka, lama in gvanako
SSKJ²
gvanín tudi guanin -a [gvanín] m (ȋ)
kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina
SSKJ²
gváno tudi guano -a [gváno] m (ȃ)
iztrebki zlasti morskih ptic, uporabljani za gnojilo: gnojiti z gvanom; nahajališča gvana na čilskih obalah
SSKJ²
gvànt gvánta m (ȁ á)
nižje pog. obleka: ima same lepe gvante; oblekla je črn gvant / zna paziti na gvant
SSKJ²
gvánten -tna -o prid. (ȃ)
nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
SSKJ²
gvárdija -e ž (ā)
zlasti v romanskem okolju, nekdaj straža, stražniki: prefekt je poklical gvardijo
SSKJ²
gvardiján -a m (ȃ)
rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan
SSKJ²
gváš -a m (ȃ)
um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu
// slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; v prid. rabi: gvaš tehnika
SSKJ²
gvélf -a m (ẹ̑)
zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin
SSKJ²
gveríla -e ž (ȋ)
zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile
// skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril
SSKJ²
gverílec -lca m (ȋ)
kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev
SSKJ²
gverílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na gverilce ali gverilo: gverilski oddelki; gverilski vodja / gverilska taktika vojskovanja / gverilska vojna
SSKJ²
gvinêja -e ž (ȇ)
1. num. angleški zlatnik z vrednostjo enaindvajsetih šilingov, kovan od 17. do 19. stoletja: ima še nekaj gvinej
2. v angleškem okolju, nekdaj enaindvajset šilingov: zasluži po dve gvineji na dan
SSKJ²
gvíšen -šna -o prid. (í ī)
nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna?
    gvíšno prisl.:
    jutri gvišno pridem
    ●     nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride
SSKJ²
gvózdenje tudi gvozdênje -a s (ọ̄; é)
glagolnik od gvozditi: do vrha razpoke je prišel z gvozdenjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gvózditi -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; ī í)
1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku
2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber
SSKJ²
h1 -- in -ja [hə̀ hə̀ja in há hája] m (ə̏; ā)
deveta črka slovenske abecede: mali h; od h do m; štirje h-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja
♦ jezikosl. grlni h ki se tvori z rahlo priporo
    h -- kot imenovalni prilastek
    deveti po vrsti: odstavek h
    ♦     glasb. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice
    h- prvi del zloženk
    nanašajoč se na h: izpit H-kategorije
    ♦     glasb. H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H-bomba hidrogenska bomba
SSKJ²
h2 predl., gl. k2
SSKJ²
há in hà medm. (ȃ; ȁ)
1. posnema glas pri smejanju: ha, smešno; ha, ha, ha, se je smejal
2. izraža posmeh: ha, ti da bi kaj naredil
3. izraža opozorilo, presenečenje: ha, tu je prepad; ha, kje tičiš?
SSKJ²
haaški -a -o [háški] prid. (ȃ)
nanašajoč se na Haag: haaška industrija
♦ pravn. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami
SSKJ²
hába -e ž (á)
nar. koroško perut, krilo1: ptica je zafrfotala s habami
SSKJ²
habanêra -e ž (ȇ)
tangu podoben kubanski ljudski ples: zaplesati habanero
// skladba za ta ples:
SSKJ²
habát -a m (ȃ)
bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat
SSKJ²
habilitácija -e ž (á)
1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo
// pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija
2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok
SSKJ²
habilitacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na habilitacijo: habilitacijski postopek / že več let pripravlja svoje habilitacijsko delo; habilitacijsko predavanje / habilitacijski pouk, zavod
SSKJ²
habilitíranec -nca m (ȋ)
ped. kdor je habilitiran: habilitiranec je zapustil vzgojni zavod
SSKJ²
habilitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije
2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka
    habilitírati se 
    pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja
    habilitíran -a -o:
    habilitiran predavatelj
SSKJ²
habína -e ž (ī)
nar. debela šiba: Mati, ki je bila pri brani, je imela v rokah dolgo habino (Prežihov)
SSKJ²
hábit -a m (ȃ)
redovniško vrhnje oblačilo: frančiškanski habit; nuna v habitu
// slavnostno ali uradno stanovsko vrhnje oblačilo: magistrski habit
SSKJ²
habitát -a m (ȃ) biol.
življenjski prostor rastlinske ali živalske vrste: ogroženi habitati; ohranjanje habitatov / ptičji habitat / naravni habitat
SSKJ²
hábiti -im nedov. (á ȃ)
pohabljati, kvariti: pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči
SSKJ²
habituálen -lna -o prid. (ȃ)
med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba
// pravn. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec
SSKJ²
hábitus -a m (ȃ)
knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture
♦ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa
SSKJ²
habníti in hábniti -em dov. (ī á ā)
nar. zahodno suniti, dregniti: s komolcem je habnila moža pod rebra
SSKJ²
hábsburški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na dinastijo Habsburžanov: habsburška monarhija / habsburška politika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hacálo -a s (á)
ekspr. kdor okorno, težko hodi: hacalo pijano, pravi medved!
SSKJ²
hacáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. okorno, težko hoditi: otrok haca in raca / nervozno je hacal po sobi
SSKJ²
haciénda -e ž (ẹ̑)
v latinskoameriškem okolju veliko posestvo: lastnik haciende / prenočili smo v gostoljubni haciendi
SSKJ²
ha-čì medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: krepko kihne: ha-či
SSKJ²
hád -a m (ȃ)
v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje:
SSKJ²
hádra -e ž (ȃ)
nar. severovzhodno (velika) ruta, plet: ljudje so se zavijali v hadre in suknje
SSKJ²
hádrica -e ž (ȃ)
nar. ruta1, rutica1: zavezala si je hadrico na glavo
SSKJ²
hádž -a m (ȃ)
muslimansko letno romanje v Meko: opraviti hadž; odpraviti se na hadž; priprave na hadž
SSKJ²
hádži -ja m (ȃ)
v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa
SSKJ²
háfnij -a m (á)
kem. težko taljiva kovina bele barve, element Hf:
SSKJ²
hagiográf -a m (ȃ)
kdor piše hagiografije: sloviti hagiograf
SSKJ²
hagiografíja -e ž (ȋ)
življenjepis svetnika, svetnikov: brati hagiografije
// veda o življenju svetnikov: dobro je podkovan v hagiografiji
SSKJ²
hagiográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hagiografe ali hagiografijo: hagiografski slog; hagiografski spisi
SSKJ²
hagiolóški -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. svet3, svetosten, nabožen: hagiološko čustvovanje
SSKJ²
hahá in hahà medm. (ȃ; ȁ)
1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas
2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo
SSKJ²
hahljánje -a s (ȃ)
glagolnik od hahljati: zaslišalo se je zadovoljno hahljanje / reči s škodoželjnim hahljanjem
SSKJ²
hahljáti -ám nedov. (á ȃ)
zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj
    hahljáti se 
    pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja
    hahljajóč -a -e:
    hahljajoč smeh
SSKJ²
hahljávec -vca m (ȃ)
kdor se (rad) hahlja:
SSKJ²
haiku -ja [hajkú tudi hájku] m (ȗ; ȃ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; zbirka haikujev; natečaj za haiku; v prid. rabi: haiku festival; haiku poezija
SSKJ²
haikuist -a [hajkuíst] m (ȋ) lit.
kdor piše haikuje: sodba japonskih učiteljev za zahodne haikuiste ni več edino veljavna; pisatelj in haikuist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
haikujevski -a -o [hajkújeu̯ski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na haiku: naslov je zapisan v treh haikujevskih vrsticah / haikujevski ritem
SSKJ²
haikujski -a -o [hajkújski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na haiku: haikujski stripovski katalog / haikujski zapisi
SSKJ²
hàj medm. (ȁ)
1. izraža veselje, razigranost; hej: haj, to je ples
2. izraža opozorilo: haj, pridi ven
SSKJ²
hájc medm. (ȃ)
nar., klic volu na levo!; ajs1: hajc, hajc! je priganjal
SSKJ²
hajd gl. hajdi
SSKJ²
hajdamák -a m (ā)
zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi
// med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki
SSKJ²
hajdegerjánec -nca m (ȃ)
filoz. pristaš hajdegerjanstva:
SSKJ²
hajdegerjánstvo -a s (ȃ)
filoz. Heideggerjeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hajdegerjanstva
SSKJ²
hàjdi in hàjd -te medm. (ȁ)
pog. hitro!, pojdi!: opravil si, zdaj pa – hajdi! hajdi, gremo!
SSKJ²
hajdúčiti -im nedov. (ú ȗ)
hajdukovati
SSKJ²
hajdúk -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih
2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka
SSKJ²
hajdúkinja -e ž (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
nekdaj borka, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: junaške hajdukinje
SSKJ²
hajdukovánje -a s (ȃ)
glagolnik od hajdukovati: pripovedovati o hajdukovanju
SSKJ²
hajdukováti -újem nedov. (á ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali
SSKJ²
hajdúški -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na hajduke ali hajduštvo: hajduška četa / hajduško življenje
SSKJ²
hajdúštvo -a s (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju: vloga hajduštva v boju za svobodo
2. slabš. razbojništvo: kaznovati zaradi hajduštva
SSKJ²
hají hajó medm. (ȋ, ọ̑)
izraža veselje, razigranost: haji hajo, pust je!
SSKJ²
hájka -e ž (ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki
// pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko
SSKJ²
hajkáč -a m (á)
ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem kdor hajka: vas je bila polna hajkačev
SSKJ²
hájkanje -a s (ȃ)
glagolnik od hajkati: hajkanje je bilo brezuspešno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hájkati -am nedov. (ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu
    hájkati se 
    biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih
SSKJ²
hájlati -am nedov. (ȃ)
pog., slabš., pri nacistih pozdravljati s heil: glasno je hajlal in dvigal desnico
SSKJ²
hájlovec -vca m (ȃ)
pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec
SSKJ²
hájmatbúnd -a m (ȃ-ȗ)
med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund
SSKJ²
hájmvêrovec -vca m (ȃ-ȇ)
pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti
SSKJ²
hájsasa medm. (ȃ)
izraža veselje, razigranost; hejsasa: le veselo, hajsasa
SSKJ²
hákenkrojc -a [hakənkrojc] m (á)
pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce
SSKJ²
hála -e ž (á)
1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale
2. avla: hotelska hala
SSKJ²
halabúka -e ž (ȗ)
ekspr. hrup, trušč: peklenska halabuka
SSKJ²
halalí -- m (ȋ)
lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali
SSKJ²
hálaš -a m (ȃ)
pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma: Vožnja je postajala z vsakim halašem nevarnejša (A. Ingolič)
SSKJ²
hálda -e ž (ȃ)
rud. žarg. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče: halde so spremenile pokrajino
SSKJ²
hálf -a m (ȃ)
šport. žarg. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half
SSKJ²
halít -a m (ȋ)
min. rudnina natrijev klorid, kamena sol:
SSKJ²
hálja -e ž (á)
1. plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
2. nav. mn., v zvezi bela halja oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: avtoriteta bele halje; strah pred belimi haljami
SSKJ²
háljica -e ž (á)
manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
SSKJ²
háljina -e ž (ā)
zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini
SSKJ²
halkopirít -a m (ȋ)
min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita
SSKJ²
halkosfêra -e ž (ȇ)
geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero:
SSKJ²
hall -a [hôl] m (ȏ)
zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall
// večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
halloween -a [hêlou̯in] m (ȇ)
noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovniške, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; noč čarovnic: praznovati halloween; izrezljati bučo za halloween
SSKJ²
hallstattski gl. halštatski
SSKJ²
hálma -e ž (ȃ)
družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo
SSKJ²
haló1 -ja tudi -- m (ọ̑)
pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev
SSKJ²
haló2 -ja m (ọ̑)
meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; v prid. rabi:, psih. halo efekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu
SSKJ²
haló3 tudi hàlo medm. (ọ̑; ȁ)
izraža opozorilo: halo, halo(oo), oglasi se vendar / halo, kdo je pri telefonu
// izraža ukaz, spodbudo: halo, otroci, domov
// izraža začudenje in navadno tudi nestrinjanje: Halo, to je poneverba, izmišljotina!
SSKJ²
halódri -ja m (ọ̑)
slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija
SSKJ²
haloefekt gl. halo2
SSKJ²
halofít -a m (ȋ)
nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč
SSKJ²
halóga -e ž (ọ́)
nav. mn., star. haluga: valovi so naplavili na čeri šope halog
SSKJ²
halogén1 -a m (ẹ̑)
kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor
SSKJ²
halogén2 -a -o prid. (ẹ̑)
kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli:
SSKJ²
halogeníd -a m (ȋ)
kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline
SSKJ²
halogeníranje -a s (ȋ)
kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom: razvoj metod halogeniranja
SSKJ²
halogénka -e ž (ẹ̑) teh. žarg.
halogenska žarnica: vgradne halogenke
SSKJ²
halogénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na halogene: halogenski derivati
♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
SSKJ²
haloíd -a m (ȋ)
kem. halogenid
SSKJ²
háloški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino
SSKJ²
halóza -e ž (ọ́)
nar. vzhodno gost plevel, goščava: previdno se je plazil skozi halozo
SSKJ²
háložan -a m (á)
vino iz Haloz: izpiti kozarec haložana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hálštatski -a -o prid. (ȃ)
arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba
SSKJ²
hálti -ja m (ȃ)
priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da psu na glavo, da ga je mogoče voditi: psa so s haltijem odvadili vleči in zaganjati se v vse smeri
SSKJ²
halucinácija -e ž (á)
psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica
SSKJ²
halucinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na halucinacijo: halucinacijski privid / halucinacijsko doživetje
SSKJ²
halucinánt -a m (ā á)
psiht. kdor ima halucinacije:
SSKJ²
halucinánten -tna -o prid. (ȃ)
psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek
SSKJ²
halucinatóren -rna -o prid. (ọ̑) psiht.
ki temelji na halucinaciji: kronična halucinatorna psihoza; halucinatorna doživetja
SSKJ²
halucinatóričen -čna -o prid. (ọ́)
psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten
SSKJ²
halucinírati -am nedov. (ȋ)
psiht. imeti, doživljati halucinacije: bolnik halucinira
SSKJ²
halucinogén1 -a m (ẹ̑) psiht.
snov, ki povzroča halucinacije: uživati halucinogene; LSD je najpogosteje uporabljani halucinogen
SSKJ²
halucinogén2 -a -o prid. (ẹ̑) psiht.
ki povzroča halucinacije: snov je halucinogena / halucinogene droge; halucinogene gobe
SSKJ²
halúga -e ž (ú)
nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami
♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides
SSKJ²
hálva -e ž (ȃ)
orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov: turška halva
SSKJ²
hàm medm. (ȁ)
otr. izraža nagel prijem z usti: zine in – ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel
SSKJ²
hamásovec -vca m (ȃ)
pripadnik palestinskega odporniškega gibanja Hamas: policija se je spopadla s hamasovci; napad hamasovcev
SSKJ²
hámati -am nedov. (ȃ)
otr. jesti, gristi: le pridno hamaj
SSKJ²
hámburger1 -ja m (ȃ)
pog. hamburška slanina:
SSKJ²
hámburger2 -ja m (ȃ)
sendvič, navadno okrogle oblike, z zrezkom iz sesekljanega mesa: jesti masten, sočen hamburger; naročiti dva hamburgerja, dvojni hamburger; hamburger, kokakola in ocvrt krompirček / kiosk, restavracija, stojnica s hamburgerji
SSKJ²
hámburški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče
♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa
SSKJ²
hamít -a m (ȋ)
antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hamítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hamite: hamitski narodi
♦ jezikosl. hamitski jeziki
SSKJ²
hámletovski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri Shakespearovem Hamletu: hamletovski dvom; hamletovsko vprašanje
SSKJ²
hámletski -a -o prid. (ȃ)
hamletovski: hamletsko vprašanje
SSKJ²
hammond -- [hêmond] v prid. rabi (ȇ)
glasb., v zvezi hammond orgle orgle, ki proizvajajo tone z električnimi napravami:
SSKJ²
hamsín -a m (ȋ)
meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave:
SSKJ²
hán -a m (ȃ)
v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu
SSKJ²
handicap ipd. gl. hendikep ipd.
SSKJ²
hándžar -ja m (ȃ)
v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom
SSKJ²
hángar -ja m (á)
večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne
SSKJ²
hángarski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na hangar: hangarske naprave / hangarsko skladišče
SSKJ²
hanoveránec -nca m (ȃ)
vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci
SSKJ²
hanôvrski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice
♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje
SSKJ²
hanzeát -a m (ȃ)
zgod. član Hanse ali meščan Hansi pripadajočega mesta: hamburški hanzeati
SSKJ²
hanzeátski -a -o prid. (ȃ)
zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci
SSKJ²
hàp medm. (ȁ)
izraža nagel prijem z gobcem: pes skoči za zajcem in hap! že ga drži za vrat
SSKJ²
haploíden -dna -o prid. (ȋ)
biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem; haploidna celica
SSKJ²
haplologíja -e ž (ȋ)
jezikosl. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov:
SSKJ²
happening in hêpening -a [hêpening-] m (ȇ)
1. publ. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni: na frizerskem happeningu so nakazali modne usmeritve; glasbeni, poulični happening
2. um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening; scenarij za happening
SSKJ²
happy end happy enda [hêpi ênd-] m (ȇ, ȇ)
publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec: naiven, poceni happy end / ekspr. zadeva se je končala s happy endom
SSKJ²
háptičen -čna -o prid. (á)
um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih: haptično učinkovanje slike; haptično jedro plastike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hárač -a m (ȃ)
v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero: plačevati, pobirati harač
SSKJ²
harakíri -ja m (ȋ)
pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri; nož za harakiri
SSKJ²
harambáša -e tudi -a m (ȃ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj hajduški poglavar: slavni harambaša
2. slabš. vodja cestnih roparjev, razbojnikov: pogon za harambašo
SSKJ²
harangírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž., slabš. hujskati, ščuvati: spretno so harangirali proti napredni družbeni ureditvi / s svojo politiko harangirajo manjše narode
SSKJ²
hárcer -ja m (á)
kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje: ocenjevati petje harcerjev
SSKJ²
hardcore in hard core in hárdkór -a [hártkór] m (ȃ-ọ̑)
zvrst elektronske glasbe iz 90. let 20. stoletja, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: igrati, poslušati hardcor; ameriški, nemški, slovenski hardcor; melodični hardcor; punk in hardcor; v prid. rabi: hardcore glasba; hardcore skupina
SSKJ²
hardkor gl. hardcore
SSKJ²
hard rock in hardrock in hárdrók -a [hárt rók in hárdrók] m (ȃ, ọ̑)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni okrepljeni, agresivnejši zvoki, zlasti električnih kitar: posluša vse, od klasike do najtežjega hard rocka; zgodovina hard rocka; v prid. rabi: hard rock skupina; hard rock zasedba
SSKJ²
hardrockovski in hárdrókovski -a -o [hárdrókou̯ski] prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na hard rock: hardrockovski album; hardrockovska skupina, zasedba
SSKJ²
hardrok ipd. gl. hard rock ipd.
SSKJ²
hàrdún medm. (ȁ-ȗ)
pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni
SSKJ²
hárdvêr -a m (ȃ-ȇ)
rač. žarg. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver
SSKJ²
hárdvêrski -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na hardver: hardverska naprava; nakup hardverske in softverske opreme
SSKJ²
hardware gl. hardver
SSKJ²
harekríšnovec -vca m (ȋ)
pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno: pustil je vse skupaj in odšel med harekrišnovce; predstavnik harekrišnovcev
SSKJ²
hárem -a m (ā)
v muslimanskem okolju del hiše za žene: v harem ne smejo vstopiti tuji moški
// vse žene harema: ima velik harem; na potovanje je šel z vsem haremom; pren., šalj. šef je ponosen na svoj harem
SSKJ²
háremski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na harem: haremske žene / haremsko življenje
SSKJ²
hárfa -e ž (ȃ)
glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe
♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; glasb. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke
SSKJ²
hárfen -fna -o (ȃ)
pridevnik od harfa: harfne strune
SSKJ²
harfeníst -a m (ȋ)
harfist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
harfíst -a m (ȋ)
kdor igra harfo: nastop harfista
SSKJ²
harfístka -e ž (ȋ)
ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko
SSKJ²
háriš in haríš -a m (ȃ; í)
star. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec2, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša
SSKJ²
hárita -e ž (ȃ)
v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline:
SSKJ²
harizma ipd. gl. karizma ipd.
SSKJ²
harlekín -a m (ȋ)
šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin
// slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin
♦ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
SSKJ²
harlekináda -e ž (ȃ)
gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada
SSKJ²
harlekínski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj
    harlekínsko prisl.:
    harlekinsko smešen
SSKJ²
harlekínstvo -a s (ȋ)
harlekinsko vedenje, ravnanje: odbija me njegovo harlekinstvo
SSKJ²
harmatán -a m (ȃ)
meteor. suh veter, ki piha iz Sahare proti Atlantskemu oceanu: harmatan dviga oblake prahu
SSKJ²
harmóničen -čna -o prid. (ọ́)
ubran, skladen1: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe
♦ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; glasb. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil
    harmónično prisl.:
    harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati
SSKJ²
harmóničnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo
SSKJ²
harmónij -a m (ọ́)
orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij
SSKJ²
harmoníja -e ž (ȋ)
1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v družini; živeti v harmoniji
2. glasb. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov
// istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord1: molova harmonija
// nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta
SSKJ²
harmoníjski -a -o prid. (ȋ)
glasb. harmonski: harmonijska barvitost
SSKJ²
harmónika -e ž (ọ́)
1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice
♦ glasb. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo
// pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju
2. glasb. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
SSKJ²
harmónikar -ja m (ọ́)
kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko; izvrsten, odličen harmonikar; nastop harmonikarjev; prvenstvo, srečanje, tekmovanje harmonikarjev; pevec in harmonikar
SSKJ²
harmónikarica -e ž (ọ́)
ženska, ki igra (na) harmoniko: nastop harmonikaric; prvenstvo, tekmovanje harmonikaric; pevka in harmonikarica
SSKJ²
harmónikarka -e ž (ọ́)
ženska, ki igra (na) harmoniko: državno prvenstvo, tekmovanje harmonikark; harmonikarka in pevka
SSKJ²
harmónikarski -a -o (ọ́)
pridevnik od harmonikar: harmonikarski zbor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
harmónikast -a -o prid. (ọ́)
ekspr. podoben mehu harmonike: zmečkane, harmonikaste hlače
SSKJ²
harmonikáš -a m (á)
harmonikar: koncert harmonikašev
SSKJ²
harmonírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. skladati se, ujemati se: njuni nazori harmonirajo; barve lepo harmonirajo; figura harmonira z ozadjem
SSKJ²
harmoníst -a m (ȋ)
1. kdor igra (na) harmonij: virtuozen harmonist
2. glasb. harmonizator: pesem je harmoniziral izkušen harmonist
SSKJ²
harmonizácija -e ž (á)
glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju
SSKJ²
harmonizátor -ja m (ȃ)
glasb. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi
SSKJ²
harmonízem -zma m (ī)
knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma
SSKJ²
harmonizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. glasb. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve
2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve
    harmonizíran -a -o:
    pesem, harmonizirana za moški zbor
SSKJ²
harmónski -a -o prid.(ọ̑)
1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni
2. harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil
    harmónsko prisl.:
    skladba je harmonsko bogata in sveža
SSKJ²
hárpa -e ž (ȃ)
knjiž. harfa: igrati na harpo
SSKJ²
hárpija in harpíja -e ž (á; ȋ)
1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam
2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino
♦ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
SSKJ²
harpúna -e ž (ȗ)
1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune
♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj
2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
SSKJ²
harpúnar -ja m (ȗ)
kdor meče harpuno ali strelja z njo: kitu se je približal čoln z veslači, krmarjem in harpunarjem
SSKJ²
harpunírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo
    harpuníran -a -o:
    harpunirana riba
SSKJ²
harpúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna
SSKJ²
hárški -a -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje:
SSKJ²
harúspeks -a m (ȗ)
pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji
SSKJ²
hásek -ska m (ȃ)
star. korist2: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada
● ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj
SSKJ²
hásen -sni ž (ȃ)
zastar. korist2: od denarja nima nobene hasni
SSKJ²
háski in husky -ja [háski] m (ȃ)
močen vlečni pes z gosto dlako: svojega haskija je peljala na sprehod / sibirski haski
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hásniti -em stil. -im nedov. (á ȃ)
star. koristiti, pomagati: takšno govorjenje nam nič ne hasne; zdravila so hasnila; prostost jim je bolj škodovala kot hasnila / denar mu ni hasnil
SSKJ²
hasnovít -a -o prid. (ȋ)
star. koristen: hasnovita drevesa / hasnovito izkoriščanje strojev
SSKJ²
hašé -êja m (ẹ̑ ȇ)
gastr. omaka iz drobno sesekljanega ali zmletega mesa, sekanica: haše iz govejega mesa
SSKJ²
hášiš -a m (ȃ)
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
SSKJ²
hášišar -ja m (ȃ)
kdor uživa hašiš: dolgoletni hašišar
SSKJ²
hatêrija -e ž (é)
zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: haterija je živi fosil
SSKJ²
hatišêrif -a m (ȇ)
zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami:
SSKJ²
hauptman -a [háu̯ptman] m (á)
v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan: na čelu kolone je jahal hauptman
SSKJ²
hausbal -a [háu̯zbál] m (ȃ-ȃ)
nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu
SSKJ²
hausse -- [ós] ž (ọ̑)
ekon. dviganje cen, tečajev na borzi:
SSKJ²
hàv medm. (ȁ)
posnema pasji glas; hov: hav, se je oglasil pes iz utice; hav, hav, hav!
SSKJ²
havájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Havaje: havajske pesmi / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih / Havajsko otočje
SSKJ²
havána -e ž (ȃ)
cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega: kadil je samo havane; v prid. rabi: škatla havana cigar
SSKJ²
havánec -nca m (ȃ)
vet. srednje velik kunec temno rjave barve:
SSKJ²
havánka -e ž (ȃ)
havana: prižgati si havanko
SSKJ²
havánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Havano: havansko pristanišče / havanska cigara havana
SSKJ²
havaríja -e ž (ȋ)
poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo
♦ pravn. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
SSKJ²
havarírati -am dov. in nedov. (ȋ)
biti prizadet s havarijo: ladja je havarirala; pren., ekspr. njegovi dramski poskusi so havarirali zaradi sentimentalnosti junakov
    havaríran -a -o:
    havarirana ladja; havarirano letalo / havariran avtomobil karamboliran
SSKJ²
hávba -e ž (ȃ)
1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba
2. pog. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor; pokrov: izstopil je in dvignil havbo
3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
SSKJ²
hávbica -e ž (ȃ)
voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hávbičen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija
SSKJ²
hávelok -a m (ȃ)
nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku
SSKJ²
havhàv medm. (ȁ)
posnema pasji glas; hovhov2: pes je divje lajal na mimoidoče: havhav, havhav
SSKJ²
havstórij -a m (ọ́)
bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ:
SSKJ²
hazárd -a m (ȃ)
igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
SSKJ²
hazárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev
SSKJ²
hazardêr -ja m (ȇ)
kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
SSKJ²
hazardêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika
SSKJ²
hazardêrstvo -a s (ȇ)
igranje za denar, navadno s kartami ali kockami, katerega izid je odvisen od naključja: zabresti v dolgove zaradi hazarderstva; patološko hazarderstvo
SSKJ²
hazardíranje -a s (ȋ)
glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki
SSKJ²
hazardírati -am nedov. (ȋ)
igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki
SSKJ²
hazardíst -a m (ȋ)
hazarder: strasten hazardist
SSKJ²
hazéna -e ž (ẹ̑)
šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno
SSKJ²
hazenášica -e ž (á)
šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno:
SSKJ²
hčérica -e ž (ẹ̑)
star. hčerkica: veliko je govoril o svoji hčerici
SSKJ²
hčérin -a -o (ẹ̑)
svojilni pridevnik od hči: hčerina obleka; hčerino trmoglavljenje
SSKJ²
hčerínji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerin
♦ biol. hčerinja celica hčerinska celica
SSKJ²
hčerínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba / ustanoviti hčerinsko banko, zavarovalnico; poslovanje hčerinskih družb; razmere v hčerinskih podjetjih / hčerinska znamka
♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice
SSKJ²
hčérka -e ž (ẹ̑)
zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko
SSKJ²
hčérkica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja!
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑)
1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje
SSKJ²
hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte!
2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje
3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he
SSKJ²
heavy metal heavy metala [hêvi mêtal in hêvi metál] m (ȇ, ȇ; ȇ, ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki, (težki) metal: igrati, poslušati heavy metal; ljubitelj heavy metala; v prid. rabi: heavy metal skupina heavymetalska skupina
SSKJ²
heavymetalec -lca [hêvimetáləc] m (ȇ-ȃ)
heavymetalski glasbenik, (težko)metalec: nastop heavymetalcev
// kdor se navdušuje za heavymetalsko glasbo: heavymetalci in pankerji
SSKJ²
heavymetalski -a -o [hêvimetálski] prid. (ȇ-ȃ)
nanašajoč se na heavymetalce ali heavy metal; (težko)metalski: heavymetalska glasba, skupina, zasedba / heavymetalski raj
SSKJ²
hebáti -ám [həbati] nedov. (á ȃ)
nar. zahodno suvati, drezati: ne hebaj me; živina se heba
SSKJ²
hebraístika -e ž (í)
veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko
SSKJ²
hebraízem -zma m (ī)
jezikosl. element hebrejščine v kakem drugem jeziku:
SSKJ²
hebrêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Hebrejce: hebrejski jezik / hebrejska pisava
SSKJ²
hebrêjščina -e ž (ȇ)
hebrejski jezik: proučevati hebrejščino
SSKJ²
héc -a m (ẹ̑)
nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom
● pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin
SSKJ²
hécati -am nedov. (ẹ̑)
nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov
    hécati se 
    delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se
SSKJ²
hécen -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog.
1. šaljiv: hecen fant
2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje
    hécno prisl.:
    hecno govoriti
SSKJ²
hedóničen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. hedonski: hedonična čustva
SSKJ²
hedónik -a m (ọ́)
pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik
SSKJ²
hedoníst -a m (ȋ)
pristaš hedonizma: nazori hedonistov / vse življenje je bil hedonist
SSKJ²
hedonístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost
♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja
SSKJ²
hedonízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu
SSKJ²
hedónski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje
SSKJ²
hédžra -e ž (ẹ̑)
Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hegeljánec -nca m (ȃ)
filoz. pristaš hegeljanstva:
SSKJ²
hegeljánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hegeljance ali hegeljanstvo: hegeljanski nazori / delu se pozna vpliv hegeljanske filozofije
SSKJ²
hegeljánstvo -a s (ȃ)
filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hegeljanstva
SSKJ²
hegemón -a m (ọ̑)
knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila
// pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik
SSKJ²
hegemoníja -e ž (ȋ)
vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem
SSKJ²
hegemoníst -a m (ȋ)
pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju
SSKJ²
hegemonístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika
SSKJ²
hegemonízem -zma m (ī)
težnja po hegemoniji: velikodržavni hegemonizem
SSKJ²
héglovec -vca m (ẹ́)
filoz. pristaš heglovstva:
SSKJ²
héglovski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na heglovce ali heglovstvo: izražati se v heglovskem jeziku / heglovski idealizem
SSKJ²
héglovstvo -a s (ẹ́)
filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš heglovstva; bil je pod močnim vplivom heglovstva
SSKJ²
hehé in hehè medm. (ẹ̑; ȅ)
1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe
2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe
SSKJ²
hehèt -éta m (ȅ ẹ́)
smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati
SSKJ²
hehetánje -a s (ȃ)
glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje
SSKJ²
hehetáti se -ám se in -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́)
smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal
SSKJ²
hehetàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se (rad) heheta: hehetav človek
SSKJ²
hehetávec -vca m (ȃ)
kdor se (rad) heheta:
SSKJ²
hehljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
hahljati se: v dvorani so se hehljali
SSKJ²
heinejevski -a -o [hájnejeu̯ski] prid. (ȃ)
tak kot pri Heineju: heinejevska ironija
SSKJ²
hêj in hèj medm. (ȇ; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam?
2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje
3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hêja medm. (ȇ)
1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj!
2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj
SSKJ²
hêjo medm. (ȇ)
izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda
SSKJ²
hêjsa medm. (ȇ)
izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo
SSKJ²
hêjsasa medm. (ȇ)
izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa
SSKJ²
hêjslovánski -a -o prid. (ȇ-ȃ)
nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje
SSKJ²
hêjslovánstvo -a s (ȇ-ȃ)
slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo
SSKJ²
hèk medm. (ȅ)
posnema glas pri odkašljevanju:
SSKJ²
hêkanje in hékanje -a s (ȇ; ẹ̑)
glagolnik od hekati: hekanje ni rezervirano samo za internet; omrežno hekanje
SSKJ²
hêkati -am in hékati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) pog.
vdirati v tuje računalniške sisteme in povzročati škodo, zlasti s spreminjanjem, prisvajanjem podatkov: hekati banke
SSKJ²
hekatómba -e ž (ọ̑)
1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo
2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev
SSKJ²
hêker in héker -ja m (é; ẹ́)
1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: hekerji brez težav vdrejo v osebni računalnik; vdor hekerjev; boj proti hekerjem / računalniški heker
2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: nadobudni mladi hekerji; računalničarji in hekerji
SSKJ²
hêkerski in hékerski -a -o prid. (é; ẹ́)
nanašajoč se na hekerje ali hekanje: hekerski napad, vdor; hekersko orodje
SSKJ²
hêkerstvo in hékerstvo -a s (é; ẹ́)
pojavljanje hekerjev in njihova dejavnost: hekerstvo in kršitve avtorskih pravic
SSKJ²
heksa... ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen
SSKJ²
heksaéder -dra m (ẹ́)
geom. kocka1:
SSKJ²
heksaédrski -a -o (ẹ́)
pridevnik od heksaeder: heksaedrska oblika
SSKJ²
heksagonálen -lna -o prid. (ȃ)
geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma
♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°
SSKJ²
héksakord in heksakórd -a m (ẹ̑; ọ̑)
glasb., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov:
SSKJ²
heksámeter -tra m (á)
lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih
SSKJ²
heksán -a m (ȃ)
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika: izomeri, molekule heksana; poskus s heksanom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heksóda -e ž (ọ̑)
elektr. elektronka s šestimi elektrodami:
SSKJ²
hékt -a m (ẹ̑)
pog. hektoliter: sod drži pet hektov; hekt vina
SSKJ²
hektár -a in -ja m (ȃ)
ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih
SSKJ²
hektárski -a -o prid. (ȃ)
ekon., navadno v zvezi hektarski donos, pridelek količina pridelkov, pridelanih na enem hektaru zemljišča v enem letu: doseči višji hektarski donos pšenice
SSKJ²
héktičen -čna -o prid. (ẹ́)
med. nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušičen: hektičen bolnik / hektična rdečica na licih; pren., ekspr. hektična poezija
SSKJ²
hekto... ali hékto... in hekto... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število sto: hektoliter, hektovat
SSKJ²
hektográf -a m (ȃ)
nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: brošura je bila tiskana na hektografu
SSKJ²
hektografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nekdaj razmnoževati na hektograf: hektografirati skladbo
    hektografíran -a -o:
    hektografirana izdaja dijaškega lista
SSKJ²
hektográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hektograf: hektografska tehnika / hektografsko črnilo
SSKJ²
hektokotíl -a m (ȋ)
zool. paritvena lovka samcev pri nekaterih glavonožcih:
SSKJ²
héktolíter -tra m (ẹ̑-í)
prostorninska mera, 100 l: sod drži osem hektolitrov [hl]; hektoliter vina
SSKJ²
héktolítrski -a -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na hektoliter: hektolitrska posoda
♦ agr. hektolitrska teža žita teža stotih litrov žita
SSKJ²
héktométer -tra m (ẹ̑-ẹ̄)
dolžinska mera, 100 m:
SSKJ²
héktovát -a m (ẹ̑-ȃ)
enota za moč, 100 W:
SSKJ²
helanca tudi helánka -e [prva oblika helánka in helánca] ž (ȃ)
tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance
// tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance
SSKJ²
helebárda -e ž (ȃ)
nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami; nočni čuvaj s helebardo
SSKJ²
helebárden -dna -o (ȃ)
pridevnik od helebarda: helebardna ostrina
SSKJ²
helebardír -ja m (í)
nekdaj vojak, oborožen s helebardo: helebardirji so stražili dvižni most
SSKJ²
helebardíst -a m (ȋ)
helebardir: helebardista sta pripeljala jetnika
SSKJ²
helebárdnik -a m (ȃ)
helebardir: poveljeval je skupini helebardnikov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heleníst -a m (ȋ)
strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
SSKJ²
helenístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu
SSKJ²
helenístovski -a -o (ȋ)
pridevnik od helenist: učene helenistovske debate
SSKJ²
helenizácija -e ž (á)
glagolnik od helenizirati: helenizacija Rima / helenizacija koloniziranih otokov
SSKJ²
helenízem -zma m (ī)
1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma
// miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso
2. jezikosl. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini
SSKJ²
helenizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj helensko, grško: helenizirali so dobro polovico Male Azije / priseljence so popolnoma helenizirali
    helenizíran -a -o:
    Grki in helenizirani tujci
SSKJ²
helénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice
SSKJ²
helénstvo -a s (ẹ̑)
miselnost, kultura starih Grkov: združitev praktičnega rimstva z duhovno bogatim helenstvom
SSKJ²
héler -ja m (ẹ̑)
nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar1:
SSKJ²
helidróm in heliodróm -a m (ọ̑)
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev; heliport: helikopter je pristal na običajnem helidromu; posestvo s helidromom
SSKJ²
hélij -a m (ẹ́)
kem. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element He: s helijem polnjeni baloni
SSKJ²
hélijev -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na helij: jedra helijevih atomov
♦ elektr. helijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirani helij
SSKJ²
hélikon -a m (ẹ̑)
glasb. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena
SSKJ²
helikópter -ja m (ọ́)
motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja
SSKJ²
helikópterski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na helikopter: helikopterski propeler / uvedli so helikoptersko službo, ki bo nadzorovala promet / helikopterski desant
SSKJ²
heliocéntričen tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
astron. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem
SSKJ²
heliocentrízem -zma m (ī)
astron. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja: Kopernikov heliocentrizem
SSKJ²
heliodrom gl. helidrom
SSKJ²
heliofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline
SSKJ²
heliográf -a m (ȃ)
1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer
2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heliográm -a m (ȃ)
meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram
SSKJ²
héliogravúra -e ž (ẹ̑-ȗ)
tisk. tehnika globokega tiska s kovinske plošče: tiskati na osnovi heliogravure
SSKJ²
helioport gl. heliport
SSKJ²
helioskóp tudi helioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
astron. optična priprava za opazovanje Sonca: opazovati s helioskopom
SSKJ²
heliostát -a m (ȃ)
astron. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer:
SSKJ²
héliotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́)
tehnika, ki izkorišča sončno energijo:
SSKJ²
hélioterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze
SSKJ²
heliotróp -a m (ọ̑)
1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa
2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom
3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom
SSKJ²
heliotropízem -zma m (ī)
bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe:
SSKJ²
helipórt in heliopórt -a m (ọ̑)
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev: heliport na strehi bolnišničnega kompleksa; gradnja heliporta
SSKJ²
helmintíaza tudi helmintiáza -e ž (ȋ; ȃ)
med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci
SSKJ²
helót -a m (ọ̑)
1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti
2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov
SSKJ²
helótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na helote: helotska sužnost; helotsko življenje / helotska podrejenost
SSKJ²
hélsinški -a -o prid. (ẹ̑)
zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi
SSKJ²
hem gl. hm
SSKJ²
hematít -a m (ȋ) min.
1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita
2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom
SSKJ²
hematologíja -e ž (ȋ)
veda o krvi in krvnih boleznih: klinična, laboratorijska onkologija; strokovnjak s področja hematologije; biokemija, onkologija in hematologija / oddelek za hematologijo
SSKJ²
hematolóški -a -o prid. (ọ̑)
med. nanašajoč se na hematologijo: hematološki laboratorij / hematološka preiskava
SSKJ²
hematóm -a m (ọ̑)
med. izliv krvi v mehko tkivo: podkožni hematom; hematom v jetrih
SSKJ²
hematuríja -e ž (ȋ)
med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost: znak te bolezni je hematurija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hémbraj -te medm. (ẹ̑)
nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi
SSKJ²
hémbran -a -o prid. (ẹ̑)
nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična
    hémbrano prisl.:
    hembrano malo je tega
SSKJ²
hemeroíden -dna -o prid. (ȋ)
pog. hemoroiden: hemeroiden bolnik
SSKJ²
hemeroídi -ov m mn. (ȋ)
pog. hemoroidi: zdravljenje hemeroidov
SSKJ²
hemi... predpona v sestavljenkah
nanašajoč se na pol, polovico: hemisfera
SSKJ²
hemisfêra -e ž (ȇ)
1. geogr. polovica zemeljske oble; polobla, poluta: severna, vzhodna hemisfera
2. anat. polovica velikih ali malih možganov: desna, leva hemisfera
SSKJ²
hemisfêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na hemisfera 1: hemisferska cirkulacija zraka
SSKJ²
hemo... prvi del zloženk
nanašajoč se na kri: hemofilija, hemoglobin
SSKJ²
hemofilíja -e ž (ȋ)
med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost: podedoval je hemofilijo
SSKJ²
hemofílik -a m (í)
kdor ima hemofilijo: pri hemofilikih že majhne rane privedejo do neustavljivih krvavitev; društvo hemofilikov; zdravljenje hemofilikov
SSKJ²
hemoglobín -a m (ȋ)
biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina
SSKJ²
hemográm -a m (ȃ)
med. zapis rezultata krvne preiskave:
SSKJ²
hemolítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hemolizo: hemolitični simptomi / hemolitična anemija
SSKJ²
hemolíza -e ž (ȋ)
med. razpadanje rdečih krvničk in sprostitev hemoglobina iz njih: dolga operacija srca je bila tvegana zaradi hemolize
SSKJ²
hemolizín -a m (ȋ)
med. snov, ki povzroča hemolizo: bakterijski hemolizin
SSKJ²
hemorágičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hemoragijo: hemoragični tifus; hemoragična mrzlica / hemoragična diateza
SSKJ²
hemoragíja -e ž (ȋ)
med. izliv, iztekanje krvi iz žil, krvavitev:
SSKJ²
hemoroíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hemoroide: hemoroiden bolnik / hemoroidna krvavitev / slabš. star, hemoroiden uradnik
SSKJ²
hemoroídi -ov m mn. (ȋ)
med. bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini, zlata žila: operirati hemoroide
SSKJ²
hémpa -e ž (ẹ̑)
nar. vzhodno, slabš. neumna, nespametna ženska: ne poslušaj je, saj vidiš, da je hempa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
héna -e ž (ẹ̑)
bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni
// kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje
SSKJ²
héncaj -te medm. (ẹ̑)
star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo!
SSKJ²
héncan -a -o prid. (ẹ̑)
star. presnet, šmentan: hencana neroda
    héncano prisl.:
    hencano hitro je obmolknil
SSKJ²
hêndikep tudi handicap -a [hêndikep] m (ȇ)
1. invalidnost: proučevanje hendikepa; pogovor, predavanje o hendikepu; ljudje s hendikepom / telesni hendikep
2. šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na hendikep; tekmovati po pravilih hendikepa / igralec golfa, športnik z nizkim, visokim hendikepom
// publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen hendikep; podjetju je kljub vsem hendikepom uspelo osvojiti svetovni trg; dodaten, hud, velik hendikep; v prid. rabi: hendikep tekma; hendikep vožnja
SSKJ²
hendikepírati -am tudi handicapirati -am [hendikepírati] dov. in nedov. (ȋ)
publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: zakon hendikepira določene skupine, stranke / bolezen, nesreča ga je povsem hendikepirala / vsakega nasprotnika že vnaprej hendikepira s kakšno negativno oznako
    hendikepíran tudi handicapiran -a -o
    invaliden: hendikepirani ljudje, osebe, posamezniki; hendikepirani športniki
SSKJ²
henry -ja [hénri] m (ẹ̑)
fiz. enota za merjenje električne induktivnosti: induktivnost tuljave je pet henryjev
SSKJ²
hènt medm. (ȅ)
star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo!
SSKJ²
héntaj -te medm. (ẹ̑)
star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no!
SSKJ²
héntan -a -o prid. (ẹ̑)
star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot vzklik hentana reč, zdaj pa imamo
    héntano prisl.:
    to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel proč!
SSKJ²
hèp medm. (ȅ)
posnema glas race:
SSKJ²
hépati -am nedov. (ẹ̑)
oglašati se z glasom hep: race po dvorišču hepajo vsak večer (M. Kranjec)
SSKJ²
hepatítis -a m (ȋ)
med. vnetje jeter: imeti hepatitis; epidemični hepatitis
SSKJ²
hepening gl. happening
SSKJ²
heptán -a m (ȃ)
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje sedem atomov ogljika: izomeri heptana
SSKJ²
heraklít -a m (ȋ)
gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita
SSKJ²
heraklíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na heraklit: heraklitne plošče / heraklitna stena
SSKJ²
heráldičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane
    heráldično prisl.:
    heraldično stiliziran lev
SSKJ²
heráldik -a m (á)
strokovnjak za heraldiko:
SSKJ²
heráldika -e ž (á)
veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko
SSKJ²
herbárij -a m (á)
s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
herbárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na herbarij: herbarijska rastlina / herbarijsko gradivo za študij
SSKJ²
herbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
bot. nabirati rastline za herbarij in jih vanj vlagati: pri botaniki se učenci učijo tudi herbarizirati
SSKJ²
herbicíd -a m (ȋ)
agr. kemično sredstvo za uničevanje škodljivih rastlin, zlasti plevela: škropiti s herbicidi
SSKJ²
herbicíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na herbicide: herbicidno sredstvo / herbicidno delovanje
SSKJ²
herc gl. hertz
SSKJ²
hercegôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na Hercegovce ali Hercegovino: hercegovsko narečje / hercegovski tobak
SSKJ²
herderjánstvo -a s (ȃ)
idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva
SSKJ²
hereditáren -rna -o prid. (ȃ)
biol. deden: hereditarna bolezen, obremenjenost / hereditarna osnova
    hereditárno prisl.:
    hereditarno obremenjen; hereditarno spremenjena celica
SSKJ²
hereditárnost -i ž (ȃ)
biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti
SSKJ²
hêres -a m (ȇ)
močno, dišeče špansko vino: kozarec heresa
SSKJ²
herétičen -čna -o prid. (ẹ́)
rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična ločina / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko
SSKJ²
herétičnost -i ž (ẹ́)
rel. krivovernost: heretičnost nauka
SSKJ²
herétik -a m (ẹ́)
rel. krivoverec: Cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik
SSKJ²
herezíja -e ž (ȋ)
rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija
SSKJ²
hêrkul -a m (ȇ)
ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul
♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules
SSKJ²
hêrkulski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na herkule: herkulski človek; herkulska postava / herkulska moč / herkulsko dejanje
SSKJ²
hêrma -e ž (ȇ)
um. glava ali doprsni kip, ki prehaja spodaj v podstavek: herme grških bogov in znamenitih mož
SSKJ²
hermafrodít -a m (ȋ)
biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati; dvospolnik: nekatere ribe so hermafroditi
SSKJ²
hermafroditízem -zma m (ī)
biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku
SSKJ²
hermafrodítski -a -o prid. (ȋ)
biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hermelíka -e ž (í)
1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike
2. liker iz te rastline: piti hermeliko
SSKJ²
hermelín -a m (ȋ)
podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa: nastavljati hermelinom pasti
// krzno te živali: kraljevski plašč iz hermelina
SSKJ²
hermelínast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz hermelinovega krzna: hermelinast plašč; hermelinasto ogrinjalo
SSKJ²
hermelínji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na hermeline: čopič iz hermelinje dlake / hermelinje krzno
SSKJ²
hermelínov -a -o (ȋ)
pridevnik od hermelin: hermelinovo krzno
SSKJ²
hermenévtičen -čna -o (ẹ́)
pridevnik od hermenevtika: hermenevtična razlagalna metoda
SSKJ²
hermenévtika -e ž (ẹ́)
rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza
SSKJ²
hermétičen -čna -o prid. (ẹ́)
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk
♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
    hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti:
    hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli
SSKJ²
hermétičnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost: nova tesnila zagotavljajo popolno hermetičnost / hermetičnost moderne lirike
SSKJ²
hermétik -a m (ẹ́)
publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi:
SSKJ²
hermetízem -zma m (ī)
publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza
SSKJ²
hêrnija -e ž (é)
med. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila1: zaradi prevelikega napora je nastopila hernija / operacija hernije
SSKJ²
heródež -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja
SSKJ²
heróičen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. herojski: heroičen boj; heroično dejanje / heroični homerski svet
SSKJ²
heróičnost -i ž (ọ́)
knjiž. lastnost, značilnost heroičnega: heroičnost in tragika osrednje osebe v romanu / narejena heroičnost
SSKJ²
heroín -a m (ȋ)
močno mamilo iz morfija: uživati heroin; tihotapci heroina
SSKJ²
heroína -e ž (ȋ)
1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame
2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča
SSKJ²
heroínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na heroin: heroinski odvisnik / heroinska pot tihotapska pot, po kateri se preprodaja heroin
SSKJ²
heroízem -zma m (ī)
izreden pogum, junaštvo: revolucionarni heroizem; heroizem proletarskih brigad / delovni heroizem / slabš. zlagan, operetni heroizem
SSKJ²
heroizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati kaj herojsko, junaško: film heroizira preteklost
    heroizíran -a -o:
    idealizirane in heroizirane osebe v romanu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
herój -a m (ọ̑)
1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom
2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
SSKJ²
herójinja -e ž (ọ̑)
ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje, junakinja: uporniška herojinja; herojinja svojega časa / narodna herojinja
SSKJ²
herójski -a -o prid. (ọ̑)
izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba
♦ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep
    herójsko prisl.:
    herojsko so padli za domovino
SSKJ²
herójstvo -a s (ọ̑)
1. izreden pogum, junaštvo: herojstvo kmečkih upornikov
2. herojsko dejanje: pripovedovati o velikih herojstvih
SSKJ²
hêros -a m (ȇ)
v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
SSKJ²
herostrát in heróstrat -a m (ȃ; ọ̑)
knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem
SSKJ²
herostrátski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava
2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti
    herostrátsko prisl.:
    herostratsko slavna knjiga
SSKJ²
herostrátstvo -a s (ȃ)
knjiž. herostratsko dejanje: zagrešiti herostratstvo
SSKJ²
hêrpes -a m (ȇ)
med. virusna bolezen z mehurčastimi izpuščaji na koži ali na sluznici: herpes na ustnicah
SSKJ²
hêrpesen -sna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na herpes: herpesni virus; herpesna okužba / herpesni izpuščaj, mehurček / herpesni konjunktivitis
SSKJ²
herpétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na herpes: herpetična okužba; herpetično vnetje / herpetični izpuščaj, mehurček / herpetični encefalitis
SSKJ²
hertz in hêrc -a [hêrc] m (ȇ)
fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz]
SSKJ²
hês -a tudi -- m (ȇ)
glasb. za polton znižani ton h; ton b
SSKJ²
hetêra -e ž (ȇ)
pri starih Grkih lahkoživa, izobražena ženska, zlasti kot prostitutka za višje, izobraženske sloje: lepa in duhovita hetera / imeti hetero
SSKJ²
heteríja -e ž (ȋ)
v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije
SSKJ²
heterízem -zma m (ī)
lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji:
SSKJ²
hétero -- prid. (ẹ̑) pog.
s spolnim nagnjenjem do oseb drugega spola; heteroseksualen: hetero moški, par; hetero skupnost; biti hetero
SSKJ²
hetero... prvi del zloženk
nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen
SSKJ²
heterodóksen -sna -o prid. (ọ̑)
rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta
SSKJ²
heterodoksíja -e ž (ȋ)
rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heterofoníja -e ž (ȋ)
glasb. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo:
SSKJ²
heterogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
SSKJ²
heterogénost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva
SSKJ²
heterogénski -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi
SSKJ²
heterogoníja -e ž (ȋ)
zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh
SSKJ²
heteromórfen -fna -o prid. (ọ̑)
biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina
SSKJ²
heteromórfnost -i ž (ọ̑)
biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika
SSKJ²
heteronómen -mna -o prid. (ọ̑)
knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika
SSKJ²
heteronomíja -e ž (ȋ)
knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija
♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud
SSKJ²
heteropoláren -rna -o prid. (ȃ)
1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator
2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez
SSKJ²
heteroseksuálec -lca m (ȃ)
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb nasprotnega spola: zveze med heteroseksualci; homoseksualci in heteroseksualci
SSKJ²
heteroseksuálen -lna -o prid. (ȃ)
s spolnim nagnjenjem do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos
SSKJ²
heterosilábičen -čna -o prid. (á)
jezikosl. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas
SSKJ²
heterotrófen -fna -o prid. (ọ̑)
biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja
    heterotrófno prisl.:
    glive se hranijo heterotrofno
SSKJ²
heteróza -e ž (ọ̑)
biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze
SSKJ²
heterózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj
SSKJ²
heterozigóten -tna -o prid. (ọ̑)
biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica
SSKJ²
hetêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od hetera: hetersko življenje
SSKJ²
hetítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi; hetitski jezik; hetitska kultura
SSKJ²
hetítščina -e ž (ȋ)
hetitski jezik: dela babilonske književnosti so prevajali v hetitščino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hétman -a m (ẹ̑)
na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman
SSKJ²
hétmanski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hetmane: hetmanska oblast; hetmansko dostojanstvo
SSKJ²
hétmanstvo -a s (ẹ̑)
naslov, dejavnost hetmanov: imel je vse časti in ugodnosti, ki so izvirale iz hetmanstva
SSKJ²
hévreka medm. (ẹ̑)
knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot!
SSKJ²
hevrístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen
♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj
SSKJ²
hevrístika -e ž (í)
filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj:
SSKJ²
hí1 medm. (ȋ)
klic konju naprej!: hi, konjiček! / hi hot!
SSKJ²
hì2 in hí medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas pri smejanju: hi, se kratko zasmeje; hi hi hi!
SSKJ²
hiát -a m (ȃ)
jezikosl. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk
SSKJ²
híba -e ž (í)
pog. napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti
SSKJ²
híbav -a -o prid. (í)
pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo
SSKJ²
híbavost -i ž (í)
pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa
SSKJ²
híben -bna -o prid. (ȋ)
pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja
SSKJ²
hibernácija -e ž (á)
med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo
SSKJ²
hibískov -a -o (ȋ)
pridevnik od hibiskus: hibiskovi rožnati cveti; hibiskov grm
SSKJ²
hibískus -a tudi -íska m (ȋ)
bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus: cvetovi, listi, semena hibiskusa; izvleček hibiskusa
SSKJ²
híbnost -i ž (ȋ)
pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila
SSKJ²
hibríd -a m (ȋ)
biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom
SSKJ²
hibríden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila
♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic
SSKJ²
hibridizácija -e ž (á)
biol. križanje, zlasti rastlin: s hibridizacijo so vzgojili odpornejše rastline
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hibrídka -e ž (ȋ)
biol. potomka staršev z različno dedno osnovo; križanka2: raznobarvne in velecvetne hibridke
SSKJ²
hibrídnost -i ž (ȋ)
biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze
// sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin
SSKJ²
hidálgo -a m (ȃ)
v fevdalni Španiji nižji plemič: ponosen španski hidalgo
SSKJ²
hídra -e ž (ȋ)
v grški mitologiji vodna kača z devetimi glavami: boji herojev s hidrami / ekspr., z oslabljenim pomenom hidra fašizma, komunizma
♦ zool. majhen sladkovodni polip, ki živi v sožitju z algami, Chlorohydra viridissima
SSKJ²
hidrácija -e ž (á)
vnašanje tekočine, navadno vode, v organizem, za preprečitev dehidracije: poskrbite za ustrezno hidracijo pred tekom in po njem; hidracija kože, telesa; dodatki za hidracijo
SSKJ²
hidránt -a m (ā)
naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode: gasilci so priključili cevi na hidrant; cestni, požarni, vrtni hidrant
SSKJ²
hidránten -tna -o (ȃ)
pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica
SSKJ²
hidrát -a m (ȃ) kem.
1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata
2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata
SSKJ²
hidratácija -e ž (á)
kem. vezanje spojin z vodo v hidrate: hidratacija cementa / hidratacija ionov
SSKJ²
hidratírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. vezati spojine z vodo v hidrate: hidratirati oksid v kislino
    hidratíran -a -o:
    hidratirana sol kristalna sol, ki vsebuje kristalno vodo
SSKJ²
hidratizácija -e ž (á)
kem. hidratacija: proces hidratizacije
SSKJ²
hidratizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. hidratirati: nežgana glinica na zraku hidratizira
SSKJ²
hidrávličen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave
2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje
3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo
♦ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom
    hidrávlično prisl.:
    zavorni pritiski se prenašajo hidravlično
SSKJ²
hidrávlik -a m (á)
strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik
SSKJ²
hidrávlika -e ž (á)
1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko
2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki
SSKJ²
hidrazín -a m (ȋ)
kem. brezbarvna, kadeča se tekočina, ki se uporablja zlasti kot sestavina raketnega goriva in kot reducent:
SSKJ²
hidríd -a m (ȋ)
kem. spojina vodika z drugim elementom: kalcijev hidrid
SSKJ²
hidríranje -a s (ȋ)
glagolnik od hidrirati: hidriranje apna / hidriranje premoga
SSKJ²
hidrírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem.
1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno
2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje
    hidríran -a -o:
    grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
SSKJ²
hidro... ali hídro... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na vodo: hidrogenski, hidroliza; hidromehanika, hidrometeorološki; hidrobus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hídroaviácija -e ž (ȋ-á)
del letalstva, ki ima v svojem sestavu samo hidroavione: vojna hidroaviacija
SSKJ²
hídroavión -a m (ȋ-ọ̑)
letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: eskadrilja hidroavionov
SSKJ²
hídrobáza -e ž (ȋ-ā)
oporišče za hidroavione: vojaška hidrobaza
SSKJ²
hídrobiologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o organizmih, ki živijo v vodi, in o življenjskih razmerah v vodi:
SSKJ²
hídrobiolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na hidrobiologijo: hidrobiološke raziskave; hidrobiološke razmere v naših rekah / hidrobiološki zavod
SSKJ²
hídrobus -a m (ȋ)
večji motorni čoln za prevoz potnikov na krajše razdalje: zvezo čez kanal vzdržujejo s hidrobusom
SSKJ²
hidrocefálnost tudi hidrokefálnost -i ž (ȃ)
med. čezmerno nabiranje tekočine v lobanjski votlini, vodenoglavost: otrok je umrl zaradi hidrocefalnosti
SSKJ²
hídrocentrála -e ž (ȋ-ȃ)
elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: jez hidrocentral; sistem hidrocentral z akumulacijskimi jezeri
SSKJ²
hídrodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak
// ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika
SSKJ²
hídrodinámika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika
SSKJ²
hídroelektrárna -e ž (ȋ-ȃ)
elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: hidroelektrarna obratuje
♦ elektr. pretočna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena
SSKJ²
hídroeléktričen -čna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah: izkušnje pri gradnji hidroelektričnih naprav
SSKJ²
hídroenergétika -e ž (ȋ-ẹ́)
dejavnost, ki oskrbuje prebivalstvo, gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah: obstajajo ugodni pogoji za razvoj hidroenergetike
// nauk o tem: ukvarja se s teoretičnimi problemi hidroenergetike
SSKJ²
hídroenergétski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na hidroenergetiko: hidroenergetski objekti; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem območju, ki tvorijo zaključeno celoto / hidroenergetska osnova gospodarstva
SSKJ²
hídroenergíja -e ž (ȋ-ȋ)
1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije
2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije
SSKJ²
hidrofílen -lna -o prid. (ȋ)
kem. ki se veže z vodo, omočljiv: hidrofilni koloid; hidrofilna gaza
♦ bot. hidrofilna rastlina rastlina, ki uspeva na mokrih tleh
SSKJ²
hidrofít -a m (ȋ)
bot. rastlina, ki uspeva v vodi; vodna rastlina2:
SSKJ²
hidrofóben -bna -o prid. (ọ̑)
kem. ki se ne veže z vodo, neomočljiv: olja so hidrofobna
SSKJ²
hidrofobíja -e ž (ȋ)
med. bolezenski strah pred vodo: zdravnik je ugotovil prve znake hidrofobije
SSKJ²
hidrofón -a m (ọ̑)
teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi: odkrivanje podmornic s hidrofonom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidrofór -a in -ja m (ọ̑)
teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor
SSKJ²
hidrogén -a m (ẹ̑)
kem. vodik
SSKJ²
hidrogeníranje -a s (ȋ)
glagolnik od hidrogenirati: hidrogeniranje plinov, premoga
SSKJ²
hidrogenírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. uvajati vodik v spojino: hidrogenirati olje, premog
SSKJ²
hidrogénkarbonát -a m (ẹ̑-ȃ)
kem. kisla sol ogljikove kisline: kalcijev, natrijev hidrogenkarbonat; karbonat in hidrogenkarbonat
SSKJ²
hidrogénski -a -o prid. (ẹ̑)
voj. nanašajoč se na jedrsko strelivo največje sile: hidrogenska bomba, eksplozija; hidrogensko orožje / hidrogenska vojna vojna z uporabo jedrskega orožja
SSKJ²
hidrogénsulfát -a m (ẹ̑-ȃ)
kem. kisla sol žveplove kisline:
SSKJ²
hidrogénsulfít -a m (ẹ̑-ȋ)
kem. kisla sol žveplaste kisline:
SSKJ²
hídrogeologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o podzemeljskem vodovju:
SSKJ²
hídrogeolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na hidrogeologijo: hidrogeološke raziskave / hidrogeološka karta karta, ki prikazuje stanje podzemeljskega vodovja
SSKJ²
hídroglíser -ja m (ȋ-ī)
motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom
SSKJ²
hidrográf -a m (ȃ)
strokovnjak za hidrografijo:
SSKJ²
hidrografíja -e ž (ȋ)
veda o vodovju: hidrografija in oceanografija; inštitut za hidrografijo / hidrografija krasa
SSKJ²
hidrográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površju
♦ geogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah
SSKJ²
hídroizolácija -e ž (ȋ-á)
1. obdajanje, premazovanje s snovjo, materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, vode: hidroizolacija kleti
2. izdelek iz snovi, materiala, ki pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, vode: proizvodnja hidroizolacij; zaključni sloj hidroizolacije; zamenjava hidroizolacije
SSKJ²
hídroizolacíjski in hídroizolácijski -a -o prid. (ȋ-ȋ; ȋ-á)
nanašajoč se na hidroizolacijo: hidroizolacijski material, premaz / hidroizolacijski ukrepi
SSKJ²
hídroizolírati -am dov. in nedov. (ȋ-ȋ)
obdati, premazati s snovjo, z materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, vode: hidroizolirati tla
SSKJ²
hidrokefalnost gl. hidrocefalnost
SSKJ²
hidrokinón -a m (ọ̑)
fot. organska snov, ki se rabi za pripravo (fotografskega) razvijalca: metol in hidrokinon
SSKJ²
hidroksíd -a m (ȋ)
kem. spojina kovine s hidroksilno skupino: barijev, natrijev hidroksid / amonijev hidroksid vodna raztopina amonijaka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidroksíl -a m (ȋ)
kem. enovalentna atomska skupina iz enega atoma vodika in enega atoma kisika:
SSKJ²
hidroksílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hidroksil: hidroksilna skupina
♦ fiz. hidroksilni anioni
SSKJ²
hidrolítičen -čna -o (í)
pridevnik od hidroliza: hidrolitični postopek
SSKJ²
hidrolíza -e ž (ȋ)
kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine: hidroliza maščob, soli
SSKJ²
hidrolizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. razstavljati spojino s hidrolizo: hidrolizirati maščobe / mila rada hidrolizirajo; kromov sulfat se hidrolizira v bazični kromov sulfat in žveplovo kislino
SSKJ²
hidrológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi
SSKJ²
hidrologíja -e ž (ȋ)
veda o vodovju: uporaba dosežkov hidrologije v kmetijstvu; sekcija za hidrologijo krasa
SSKJ²
hidrolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hidrologijo: hidrološki inštitut; hidrološka preiskava zemljišča / hidrološke razmere
SSKJ²
hídromasáža -e ž (ȋ-ȃ)
masaža z vodo, vodnimi curki: izvajati hidromasažo / bazen s hidromasažo
SSKJ²
hídromeháničen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanična teorija trenja / izvoz hidromehanične opreme
SSKJ²
hídromehánika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o silah in gibanju tekočin:
SSKJ²
hídromehánski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanski zakoni / hidromehanske naprave naprave za opremo elektrarn
SSKJ²
hídromeliorácija -e ž (ȋ-á)
izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem: izdelati načrt za hidromelioracijo
SSKJ²
hídromelioracíjski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na hidromelioracijo: hidromelioracijska dela / hidromelioracijski sistem
SSKJ²
hídrometamorfóza -e ž (ȋ-ọ̑)
petr. hidrotermalna metamorfoza:
SSKJ²
hídrometeorolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na hidrologijo in meteorologijo: hidrometeorološke razmere določenega kraja / hidrometeorološka služba
SSKJ²
hidrometríja -e ž (ȋ)
veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka:
SSKJ²
hidroplán -a m (ȃ)
letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: izvidniški hidroplan
SSKJ²
hidroplánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hidroplan: hidroplansko oporišče / hidroplanska enota
SSKJ²
hidropónika -e ž (ọ́)
vrtn. gojitev rastlin v vodi, ki vsebuje vse za rast potrebne rudninske snovi:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidropónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hidroponiko: hidroponski lončki / hidroponski način pridelovanja vrtnin
SSKJ²
hidrosfêra -e ž (ȇ)
geogr. vodovje na zemeljskem površju: atmosfera in hidrosfera
SSKJ²
hídrosistém -a m (ȋ-ẹ̑)
grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava–Tisa–Donava
SSKJ²
hídrostátičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organ
♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine
SSKJ²
hídrostátika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o mirujočih tekočinah in mirujočih telesih v njih: zakonitosti hidrostatike
SSKJ²
hídrotéhničen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
nanašajoč se na hidrotehniko: kanal je hidrotehnični objekt / hidrotehnična dela v pristanišču / hidrotehnični inženir
SSKJ²
hídrotéhnik -a m (ȋ-ẹ́)
strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik
SSKJ²
hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́)
veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko
// uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
SSKJ²
hídroterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
med. zdravljenje z vodo: izvajati hidroterapijo; bazen, prostor za hidroterapijo; hidroterapija, klistiranje in masaža / bazen, kopališče, zdravilišče s hidroterapijo
SSKJ²
hídrotermálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo: hidrotermalne raztopine / hidrotermalni mineral rudnina, ki se izloči iz naravne vroče vodne raztopine; hidrotermalna metamorfoza spremembe kamnin pod vplivom vročih vodnih raztopin
    hídrotermálno prisl.:
    pirit nastaja hidrotermalno
SSKJ²
hierárh -a m (ȃ)
1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi Katoliške cerkve
2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
SSKJ²
hierárhičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnosti
♦ rel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi
    hierárhično prisl.:
    hierarhično urejena družba
SSKJ²
hierárhičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost hierarhičnega: hierarhičnost fevdalne družbe
SSKJ²
hierarhíja -e ž (ȋ)
razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji
// visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije
SSKJ²
hierarhizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. razvrščati (posameznike) po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhizirati organizacijo
    hierarhizíran -a -o:
    hierarhizirana družba
SSKJ²
hierátičen -čna -o prid. (á) knjiž.
1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir
2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost
♦ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih
SSKJ²
hierátski -a -o prid. (ȃ)
arheol., v zvezi hieratska pisava poenostavljena hieroglifska pisava v starem Egiptu:
SSKJ²
hieroglíf -a m (ȋ)
1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife
// mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi
2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov
SSKJ²
hieroglífen -fna -o (ȋ)
pridevnik od hieroglif: hieroglifna pisava
SSKJ²
hieroglífski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hífa -e ž (ī)
bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka:
SSKJ²
hi-fi -- [háj-fí] v prid. rabi (ȃ-ȋ)
elektr. žarg. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave
SSKJ²
higiéna -e ž (ẹ̑)
1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene
2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena
♦ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
SSKJ²
higiéničarka -e ž (ẹ́)
ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu
SSKJ²
higiéničen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na higiena 2: higienične razmere / stanovanje je higienično
    higiénično prisl.:
    higienično urejeno naselje
SSKJ²
higiéničnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost higieničnega: higieničnost prostorov
SSKJ²
higiénik -a m (ẹ́)
zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika
// kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik
SSKJ²
higiénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična
SSKJ²
higro... prvi del zloženk
nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop
SSKJ²
higrofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina
SSKJ²
higrofít -a m (ȋ)
bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit
SSKJ²
higrofóben -bna -o prid. (ọ̑)
bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina
SSKJ²
higrográf -a m (ȃ)
meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku:
SSKJ²
higrométer -tra m (ẹ̄)
meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer:
SSKJ²
higrometríja -e ž (ȋ)
meteor. nauk o merjenju vlage v zraku:
SSKJ²
higroskóp tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu
SSKJ²
higroskópen -pna -o prid. (ọ̑)
fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov
SSKJ²
higroskópičen -čna -o prid. (ọ́)
fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen
SSKJ²
higroskópičnost -i ž (ọ́)
fiz. lastnost, značilnost higroskopičnega: higroskopičnost kuhinjske soli
SSKJ²
higroskópnost -i ž (ọ̑)
fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
higroskópski -a -o prid. (ọ̑)
fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka
SSKJ²
hihetánje -a s (ȃ)
glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje
SSKJ²
hihetáti se -ám se tudi -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́)
hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se
SSKJ²
hihì in hihí medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas pri smejanju: to je prijetno, hihi!
SSKJ²
hihíkanje -a s (ī)
glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje
SSKJ²
hihíkati -am tudi hihíkati se -am se nedov. (ī)
star. hihitati se: navihano je hihikal; pritajeno so hihikali po kotih
SSKJ²
hihít -a m (ȋ)
(pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit
SSKJ²
hihitánje tudi hihítanje -a s (ȃ; ī)
glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje
SSKJ²
hihitáti se -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov. (á ȃ, í; ī)
(pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali
    hihitajóč se -a -e:
    hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh
SSKJ²
hihitàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se (rad) hihita: hihitava ženska
SSKJ²
hihitávec -vca m (ȃ)
kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce
SSKJ²
hihòt1 -ôta m (ȍ ó)
(pritajen) smeh: iz kota sobe je prihajal hihot
SSKJ²
híhót2 medm. (ȋ-ọ̑)
klic konju naprej v desno!: pognal je: hihot!
SSKJ²
hihotáti se -ám se tudi -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́)
knjiž. hihitati se: tem porogljivim besedam se je samo hihotal
SSKJ²
hijacínt -a m (ȋ)
1. knjiž. hijacinta: hijacinti dišijo
2. min. poldrag kamen oranžne barve: prstan s hijacintom
SSKJ²
hijacínta -e ž (ȋ)
okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah
SSKJ²
hijacíntov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hijacinto: hijacintove čebulice / nežna hijacintova barva
SSKJ²
hijéna -e ž (ẹ̑)
1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih
♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah
2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
SSKJ²
hijénji -a -e (ẹ̑)
pridevnik od hijena: hijenja dlaka, koža
SSKJ²
hijénski -a -o prid. (ẹ̑)
slabš. tak kot pri hijeni: iz beznice so prihajali hijenski glasovi / hijenski smeh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
híjo medm. (ȋ)
klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in – hijo! proti domu
SSKJ²
híkori -ja m (ȋ)
severnoameriško drevo, ki daje trd, prožen les: les, orehi hikorija / pog. smuči iz hikorija hikorijevega lesa
SSKJ²
híkorice -ric ž mn. (ȋ)
šport. žarg. smuči iz hikorijevega lesa: zlomil je hikorice
SSKJ²
híkorijev -a -o (ȋ)
pridevnik od hikori: hikorijev les
SSKJ²
hiliástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hiliazem: hiliastična vizija / hiliastična načela
SSKJ²
hiliázem -zma m (ā)
rel., v nekaterih ločinah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji:
SSKJ²
hilomorfízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela:
SSKJ²
hilozoízem -zma m (ī)
filoz. nauk grških filozofov, da je življenje lastnost materije:
SSKJ²
hílus -a m (ȋ)
anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice
SSKJ²
hílusen -sna -o (ȋ)
pridevnik od hilus: hilusne bezgavke
SSKJ²
himalaízem -zma m (ī)
alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Himalaje:
SSKJ²
himalájec -jca m (ȃ)
kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev
SSKJ²
himalájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava
♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara
SSKJ²
hímen -a m (ī)
knjiž. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen
SSKJ²
himénij -a m (ẹ́)
bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica
SSKJ²
himêra -e ž (ȇ)
v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
SSKJ²
himêričen -čna -o (é)
pridevnik od himera: himerična zver
SSKJ²
hímna -e ž (ȋ)
1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, klubska, narodna, proletarska himna
2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela
3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne
// pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev:
SSKJ²
hímničen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na himno: himnično pesništvo / himnični slog / himničen zanos
SSKJ²
hímničnost -i ž (í)
lastnost, značilnost himničnega: himničnost poeme / biblijska himničnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hímnika -e ž (í)
lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika
// himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi
SSKJ²
himnologíja -e ž (ȋ)
veda o himnah:
SSKJ²
hímnus -a tudi -mna m (ȋ)
knjiž. hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus
SSKJ²
hinávček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček
SSKJ²
hinávčenje -a s (ā)
glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje
SSKJ²
hinavčeváti -újem nedov. (á ȗ)
hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati
SSKJ²
hinávčiti -im nedov. (ā ȃ)
hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi
// preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje
SSKJ²
hinávec -vca m (ȃ)
hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec
SSKJ²
hináviti -im nedov. (á ȃ)
star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen
SSKJ²
hinávka -e ž (ȃ)
hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji
SSKJ²
hinávski -a -o prid.(ȃ)
ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh
    hinávsko prisl.:
    hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen
SSKJ²
hinávstvo -a s (ȃ)
hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo
SSKJ²
hinávščina -e ž (ȃ)
hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna
SSKJ²
hinávščiti -im nedov. (ā ȃ)
zastar. hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi
SSKJ²
hínderhônder -dra [hindərhondər] m (ȋ-ó)
zastar. nerazumljiva, zlasti nemška govorica: slišati je bilo samo hinderhonder
SSKJ²
híndi -ja m (ȋ)
eden od uradnih jezikov Indije: pogovarjati se v hindiju; v prid. rabi: uporabljati hindi jezik
SSKJ²
hindú tudi híndu -ja m (ȗ; ȋ)
pripadnik hinduizma: hinduji, budisti in muslimani
SSKJ²
hinduízem -zma m (ī)
najbolj razširjena indijska vera:
SSKJ²
híndujec -jca m (ȋ)
pripadnik hinduizma: pravoverni hindujec
SSKJ²
híndujski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hinduje ali hinduizem: hindujski spisi / hindujski tempelj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gŕmje -a s (ȓ)
grmovje: izginil je med drevjem in grmjem; gosto grmje
SSKJ²
grmljáva -e ž (ȃ)
star. grmenje: nevihta z bliski in grmljavo
SSKJ²
grmljávica in gŕmljavica -e ž (ȃ; ȓ)
1. oddaljeno, komaj slišno grmenje: bliski in grmljavica / grmljavica topov
2. nar. vzhodno grmenje: bobneča grmljavica
SSKJ²
grmòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. grmenje: oglasil se je votel grmot / grmot motorjev
SSKJ²
grmôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na grm ali grmovje: grmovna vegetacija
♦ gozd. grmovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo do višine grmovja
SSKJ²
grmôvje -a s (ȏ)
več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem
SSKJ²
gŕmovka -e ž (ȓ)
zool. velika južnoameriška strupena kača, Lachesis:
SSKJ²
grmôvnat -a -o prid. (ȏ)
porasel z grmovjem: grmovnat svet
SSKJ²
grmôvnica -e ž (ȏ)
vrtn. lesnata rastlina, ki raste v obliki grma: obrezovanje grmovnic
SSKJ²
grmôvščica -e ž (ȏ)
zool. ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh, Phylloscopus sibilatrix:
SSKJ²
grmúša -e ž (ú)
zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik1: grmuše in golobi
SSKJ²
grmúšelj -šlja m (ú)
star. grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj
SSKJ²
gròb1 grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobôvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh (ȍ ó)
prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu
// pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka
// ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni
● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
♦ arheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
SSKJ²
grób2 -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄)
1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim
2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade
3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako
♦ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo
    gróbo tudi grobó prisl.:
    igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka
    gróbi -a -o sam.:
    na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani
SSKJ²
gróbanica -e ž (ọ̑)
agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo
SSKJ²
gróbanje -a s (ọ̑)
glagolnik od grobati: grobanje trt / grobanje krompirja
SSKJ²
grobár -ja m (á)
1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti
2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo:
SSKJ²
grobárka -e ž (á)
ženska, ki koplje grobove: grobarka na mestnem pokopališču / pren. grobarka podjetja
SSKJ²
grobárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na grobarje: grobarski poklic / ob pogrebu so plačali še grobarsko pristojbino
SSKJ²
grobárstvo -a s (ȃ)
opravljanje grobarskega poklica: prevzel je grobarstvo v bližnjem mestu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gróbati -am nedov. (ọ̑)
1. agr. razmnoževati z grobanicami: grobati ribez, trte
2. nar. koroško osipavati, ogrebati: grobati krompir
SSKJ²
grôbček -čka m (ō)
ekspr. grobek: zeleni grobček
SSKJ²
grôbek -bka m (ō)
nav. ekspr. manjšalnica od grob: otroški grobki; zeleni grobek
♦ rel. majhna vdolbina z relikvijami sredi oltarja
SSKJ²
gróbeljnik -a [grobəljnik] m (ọ̑)
bot. nizka rastlina z rumenimi cveti, Alyssum:
SSKJ²
grôben -bna -o prid. (ō)
1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen
♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev
2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina
// zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom
    grôbno prisl.:
    bil je grobno tih
SSKJ²
grobiján -a m (ȃ)
ekspr. grob človek: ta človek nima nobene srčne kulture, grobijan je; po videzu bi ga lahko imel za grobijana, če ga ne bi poznal
SSKJ²
grobijánski -a -o prid. (ȃ)
ekspr. grob2: fant je zelo grobijanski
    grobijánsko prisl.:
    grobijansko se obnašati
SSKJ²
grobijánstvo -a s (ȃ)
ekspr. lastnost, značilnost grobega človeka: zgražal se je nad njegovim grobijanstvom
SSKJ²
grobíšče -a s (í)
1. več grobov na enem prostoru: najti, odkriti grobišče; ilirsko grobišče / v oazi je grobišče maroških vojakov
♦ arheol. žarno grobišče z žarnimi grobovi
2. zastar. pokopališče: na grobišče ga je spremila le peščica ljudi / sam si je izbral grobišče prostor za grob
SSKJ²
gróblja -e ž (ọ̑)
1. kup nametanega kamenja: pobiral je kamenje na njivi in ga nosil na grobljo; s plevelom porasle groblje
// star. podrtija, razvalina: njegova domačija je pusta groblja; stolp je samo še črna groblja
2. geogr. nasutina ledenika: vzdolž ledenika se vlečejo groblje / čelna, stranska groblja
SSKJ²
gróbljast -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu
SSKJ²
gróblje -a s (ọ̑)
1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje
2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče
SSKJ²
gróbnica -e ž (ọ̑)
zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev
SSKJ²
grobnína -e ž (ī)
pristojbina za prostor na pokopališču:
SSKJ²
gróbniški -a -o (ọ̑)
pridevnik od grobnica:
SSKJ²
grobokòp -ópa m (ȍ ọ́)
star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi
SSKJ²
groboskrúnstvo -a s (ȗ)
oskrumba, onečaščenje groba: bil je obtožen požiga in groboskrunstva
SSKJ²
grobóst tudi gróbost -i ž (ọ̑; ọ̄)
lastnost, značilnost grobega: njegova grobost jo je bolela / vseh grobosti ni mogel kar tako pozabiti grobih dejanj, besed / kljub grobosti so zbrani podatki zelo koristni
SSKJ²
grobôvje -a s (ȏ)
star. več grobov, grobovi: ob pogledu na grobovje so se mu vzbudile otožne misli
SSKJ²
grobozŕnat -a -o prid. (ȓ)
ki ima groba, debela zrna: grobozrnat pesek / grobozrnat marmor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gród1 -a m (ọ̑)
grot: stresti pšenico v grod
SSKJ²
gród2 -a m (ọ̑)
teh. ogrodje, zlasti pri vozilu: pregledati stanje vozovnega groda
SSKJ²
gród3 -i ž (ọ̑)
zastar. prsi, oprsje: junakova grod se je pod udarcem stresla
SSKJ²
gródelj -dlja m (ọ́)
metal. železo, ki pride iz plavža: po vpihavanju kisika se grodelj spremeni v jeklo / beli z belo, sivi grodelj s sivo prelomno ploskvijo
SSKJ²
gródnica -e ž (ọ̑)
1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: ploščata grodnica
2. navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: prednja in zadnja grodnica
SSKJ²
gródničen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na grodnico: grodnične mišice
♦ zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam
SSKJ²
gròf grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje (ȍ ó)
plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje
♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino
SSKJ²
grofíca -e ž (í)
1. plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno
2. grofova žena: grof in grofica
SSKJ²
grofìč -íča m (ȉ í)
1. grofov sin: pisal je materi mladega grofiča
2. iron. grof: kaj pa bodo takile grofiči
SSKJ²
grofíčna -e ž (ȋ)
grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj
SSKJ²
grofíja -e ž (ȋ)
1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo
2. v nekaterih državah večja upravna enota:
SSKJ²
grôfinja tudi grofínja -e ž (ó; í)
grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno
SSKJ²
grôfov -a -o stil. grôfov -ôva -o prid. (ó; ó ó)
nanašajoč se na grofa: bil je grofov hlapec; grofova hči; grofova posest je bila obsežna; sam.: najemniki so životarili na grofovem na grofovi posesti
SSKJ²
grofovína -e ž (í)
star. grofija: celjska grofovina
SSKJ²
grofôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na grofe: na pisma je pritisnil svoj grofovski pečat / bili so najemniki na grofovski posesti / podelili so mu grofovski naslov; biti grofovskega rodu / ekspr. hčeri je dal naravnost grofovsko doto zelo bogato, veliko
    grofôvsko prisl.:
    bil je (po) grofovsko oblečen; sam.:, star. vse polje je prišlo pod grofovsko v grofovo last
SSKJ²
grofôvstvo -a s (ō)
grofovski naslov: preveč se je šopiril s svojim grofovstvom; žovneški plemiči so dosegli celjsko grofovstvo
SSKJ²
gróg -a m (ọ̑)
vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog
SSKJ²
groggy -- [grógi] prid. (ọ̑)
šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev (pri boksu): oba boksarja sta bila groggy
SSKJ²
gròh grôha m (ȍ ó)
petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin; tuf1: bazaltni groh
SSKJ²
grôhast -a -o prid. (ó)
petr. nanašajoč se na groh; tufski: grohasta kamnina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grohòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. krohot: od vseh strani se je razlegel grohot; divji grohot
SSKJ²
grohotánje -a s (ȃ)
zastar. krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk
SSKJ²
grohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́)
zastar. krohotati se: rad se grohota njegovim šalam; grohotali so se na vsa usta; grohotal se je, da je kar odmevalo
    grohotáti zastar.
    krakati: vran grohoče v tišino
SSKJ²
grôjer -ja m (ó)
gastr. trdi sir v obliki hlebca z manjšimi luknjami v testu: izdelovati grojer
SSKJ²
grólika -e ž (ọ́)
nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč)
SSKJ²
gròm grôma m (ȍ ó)
zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot vzklik da bi te grom; grom in strela, spet je tu
// ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom
SSKJ²
gromáda -e ž (ā)
zastar. grmada: zažigati gromade
SSKJ²
gromáden -dna -o prid. (ȃ)
zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz
SSKJ²
gromáditi -im nedov. (á ȃ)
zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo
SSKJ²
grômek -mka -o prid. (ó)
ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem
// knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen
    grômko prisl.:
    zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati
SSKJ²
grométi -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi
SSKJ²
gromoglásen -sna -o prid. (ā)
knjiž. gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot
SSKJ²
gromonôsen -sna -o prid. (ó ō)
zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov
SSKJ²
gromòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov
SSKJ²
gromôten -tna -o prid. (ó)
zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh
SSKJ²
gromôven -vna -o prid. (ō)
knjiž. gromovit, gromek: gromoven glas
SSKJ²
gromovít -a -o prid. (ȋ)
1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih
2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito
    gromovíto prisl.:
    gromovito se je zasmejal
SSKJ²
gromôvnica -e ž (ȏ)
ekspr. ženska, ki zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
SSKJ²
gromôvnik -a m (ȏ)
1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v parlamentu; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec
2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
SSKJ²
gromôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na gromovnike: gromovniški govornik / izdal je gromovniški letak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gromozánski -a -o prid. (ȃ) ekspr.
1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna
2. močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih
    gromozánsko prisl.:
    kaj se pa tako gromozansko derete
SSKJ²
grómski in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō)
ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot vzklik gromska strela, kje si pa to dobil
SSKJ²
groom gl. grum
SSKJ²
grós1 -a m (ọ̑)
trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice
SSKJ²
gros2 -a [gró -ja] m (ọ̑)
knjiž., z rodilnikom večji del, jedro: gros stranke tvorijo delavci
SSKJ²
gros3 -a [gró -ja] m (ọ̑)
tekst. težka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi:
SSKJ²
grosgrain -a [grogrên] m (ȇ)
tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina
SSKJ²
grosíst -a m (ȋ)
trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: detajlisti in grosisti
SSKJ²
grosístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah: grosistična trgovina; grosistično podjetje / material so dobili po najnižjih grosističnih cenah
SSKJ²
grosulár -ja m (ā)
poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja
♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
SSKJ²
gròš grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́)
1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu
// ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič
2. poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota: znamka stane en zlot in deset grošev
// do 2002 avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev
SSKJ²
grôšek in gróšek -ška m (ō; ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od groš: čisto nov, svetel grošek sem dobil / težko je prišel do tistih groškov
SSKJ²
grót -a m (ọ̑)
lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu: nasuti zrnje v grot; grot pri sejalnici
SSKJ²
grotésk -a m (ẹ̑)
tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze: staviti v grotesku
SSKJ²
grotéska -e ž (ẹ̑)
lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska
// grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk
♦ glasb. skladba grotesknega značaja; kor. ples s pretiranimi gibi in držami; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure
SSKJ²
grotésken1 -kna -o prid., grotésknejši (ẹ̑)
ki zaradi neskladnosti z okoljem deluje grozljivo-smešno: njegovim očem se je nudil grotesken prizor; groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije
// ekspr. nenavaden, čuden: ladja z grotesknimi jadri
    grotéskno prisl.:
    groteskno učinkovati; groteskno spačena figura
SSKJ²
grotésken2 -kna -o prid. (ẹ̑)
tisk., v zvezi groteskne črke tiskarske črke, ki imajo enako debele poteze:
SSKJ²
grotésknost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost grotesknega: presenečala je grotesknost njegovih domislekov / v romanu se grotesknost prepleta s patosom
SSKJ²
grôza -e ž (ó)
1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami
// knjiž. grozotnost, pretresljivost: groza smrti
2. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati
● ekspr. laže, da je groza zelo
3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino: zbralo se je groza ljudi
4. v medmetni rabi izraža
a) strah, močno vznemirjenje: groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti
b) zgražanje, ogorčenje: groza, kakšno neumnost je zinil
SSKJ²
grozánski -a -o prid. (ȃ) ekspr.
1. zelo velik, ogromen: ima grozansko glavo / čuti grozansko lakoto zelo hudo / oblak je velik in grozanski grozen, strašen
2. močen, silovit: nastal je grozanski trušč
    grozánsko prisl.:
    grozansko me je pogledal; sem grozansko lačen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grozávost -i ž (á)
med. razpoloženje človeka, ki čuti velik strah pred čim: bolnika se je polastila grozavost pred množico
SSKJ²
gròzd grôzda tudi grózd -a m (ȍ ó; ọ̑)
podolgovat, iz jagod sestavljen sad vinske trte: utrgal je velik grozd; na trti so viseli zreli grozdi
// temu podoben sad ali cvet: dišeči grozdi akacij; grozdi ribeza; pren. iz tramvaja je visel grozd ljudi
♦ bot. podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
grôzdast tudi grózdast -a -o prid. (ó; ọ̑)
podoben grozdu: z akacij visijo grozdasti cveti; grozdasta oblika
♦ bot. grozdasti lučnik rastlina s svetlo rumenimi cveti v podaljšanih grozdih, Verbascum blattaria; grozdasto socvetje podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
grôzdek tudi grózdek -dka m (ō; ọ̑)
manjšalnica od grozd: iskala je pozabljene grozdke v vinogradu / ribezovi grozdki
♦ vrtn. rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari
SSKJ²
grôzden in grózden -dna -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na grozd ali grozdje: grozdni sok; počasi je zobal grozdne jagode / grozdni mlin mlin za mečkanje grozdja
♦ bot. siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; kem. grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza
SSKJ²
grozdìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od grozd: na obolelem trsu je bilo le malo grozdičev
SSKJ²
grozdíčast -a -o prid. (í)
podoben grozdiču: grozdičasta razvrstitev celic
SSKJ²
grozdíčje -a s (ȋ)
1. ribez: gojiti grozdičje; odkup grozdičja / belo, črno, rdeče grozdičje
2. grozdje: stala je ob trti in zobala grozdičje
SSKJ²
grózdje -a s (ọ́)
več grozdov, grozdi: grozdje zori; mastiti, stiskati, trgati grozdje; suho grozdje / belo, črno grozdje; namizno grozdje
♦ zool. morsko grozdje vijoličasta jajčeca navadne sipe, obešena na morske rastline
SSKJ²
grózdjiče -a s (ọ́) zastar.
1. ribez: rdeče grozdjiče že cvete
2. grozdje: v vinogradu sem bral grozdjiče
SSKJ²
grozdjíčev in grózdjičev -a -o prid. (í; ọ́)
zastar. ribezov: grozdjičev liker
SSKJ²
grozdjíčevec -vca m (í)
star. ribezovo vino: na mizi je stala steklenica črnega grozdjičevca
SSKJ²
grózdnat -a -o in grozdnàt -áta -o prid. (ọ̑; ȁ ā)
ki ima grozde: grozdnat trs
SSKJ²
grôzen -zna -o prid., grôznejši (ȏ)
1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna
// ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi
2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter
4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno
5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna
6. nar. gorenjsko lep2, čeden: bila je grozno dekle
    grôzno 
    1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali
    2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere
    3. v členkovni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah
SSKJ²
grozênje -a s (é)
glagolnik od groziti: njegovega grozenja se ni bal
SSKJ²
grôzepôln -a -o [grozepou̯n] prid. (ó-ȏ ó-ó)
star. poln groze, grozljiv: vzbujal je grozepolno spoštovanje / slišali so se grozepolni bojni kriki
SSKJ²
grôzica -e ž (ó)
ekspr. groza: prevzela ga je grozica / grozica ga je spreletavala po hrbtu
SSKJ²
grozílen -lna -o prid. (ȋ)
ki grozi: grozilne besede / pisal je anonimna grozilna pisma
SSKJ²
grozíti -ím nedov. (ī í)
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: rad grozi, ne naredi pa nič; vedno mu je grozil, da ga bo kaznoval; grozijo mu z dražbo; zastar. grozil se je, da nas bo tožil / hiša grozi, da se bo zrušila
// zastrašujoče zamahovati s čim: že od daleč jim je grozil s palico, s pestjo
2. biti na tem, da nastopi: grozi epidemija kuge; grozi mu nevarnost; grozilo ji je, da se zaduši
3. nav. 3. os., knjiž. vzbujati, povzročati grozo, srh: vse to, kar se je dogodilo, me je grozilo; samota jo grozi; zastar. še danes se mi grozi, če se spomnim nazaj
    grozíti se zastar.
    1. zgražati se, jeziti se: grozila se je nad njeno skopostjo; zdaj je prepozno groziti se
    2. bati se, plašiti se: ni se grozil nočnega dela
    grozèč -éča -e:
    grozeč maha s palico; govorila je z grozečim glasom; grozeči oblaki; prisl.: grozeče pogledati, zaklicati
SSKJ²
grozljív -a -o prid. (ī í)
ki vzbuja grozo: zagledala sta grozljiv prizor; povsod je vladala grozljiva tišina; to so naravnost grozljive vesti / ekspr. bil je žrtev grozljivega nerazumevanja
    grozljívo prisl.:
    psi so grozljivo lajali; prostor je bil grozljivo miren
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grozljívka -e ž (ȋ)
umetniško delo z grozljivo vsebino, zlasti film: predvajajo napeto grozljivko
// ekspr. kar je zelo neprijetno, težavno, neustrezno: sanjska dirka se je hitro spremenila v grozljivko; doživljati pravo grozljivko
SSKJ²
grozljívost -i ž (í)
značilnost grozljivega: v takih okoliščinah je celo smrt izgubljala svojo grozljivost; grozljivost prizora / nekakšna grozljivost se ga je polaščala, ko je vstopil
SSKJ²
gróznica tudi grozníca -e ž (ọ̑; í)
1. star. vročica, mrzlica: ima groznico; tresel se je v groznici; hodili so kakor v groznici
2. velika živčna napetost, vznemirjenje: ko je zaslišal streljanje, se ga je polotila groznica / stresala jo je neka sladka groznica drhtavica
SSKJ²
grozničàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na groznico: po hrbtu je čutil grozničav mraz / grozničava drhtavica / ekspr. delo so opravljali z grozničavo naglico
2. grozljiv: slišal je grozničav krik; nima rada grozničavih pravljic
SSKJ²
grozničávost -i ž (á)
stanje velike živčne napetosti, vznemirjenja: polagoma se je otresel grozničavosti / grozničavost misli
SSKJ²
grózničen tudi grozníčen -čna -o prid. (ọ̑; ȋ)
star. mrzličen: delali so z groznično naglico
SSKJ²
grôznost -i ž (ȏ)
značilnost groznega: groznost prikazni / razumel je vso groznost svojega ravnanja
SSKJ²
grozodêjstvo -a s (ȇ)
knjiž. grozno dejanje, zločin: njegovo grozodejstvo je bilo kmalu odkrito; ekspr. z ujetniki so počenjali prava grozodejstva
SSKJ²
grozôta -e ž (ó)
1. nav. mn. kar povzroča grozo, hudo trpljenje: junaško je pretrpel vse grozote; vojne grozote; grozote okupacije / ekspr., v povedni rabi kaj ni grozota, da so mu vse poti zaprte
2. značilnost groznega, hudega: opisal je grozoto prestanih muk
3. groza: čutil je grozoto pred neznanim
4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: grozota, kakšna je današnja mladina
SSKJ²
grozôten -tna -o prid.(ó)
grozen: grozoten prizor; godile so se grozotne stvari / povratek čez snežišče je bil grozoten; grozotno mučenje / zbežal je v grozotnem diru; popil je grozotno množino kave; gre za grozotne razdalje / sledil je grozoten molk poln groze
    grozôtno prisl.:
    svet se mu zdi grozotno majhen
SSKJ²
grozôtnost -i ž (ó)
značilnost grozotnega: grozotnost starih prerokovanj / posledice so se pokazale v vsej svoji grozotnosti / okusil je grozotnosti življenja
SSKJ²
grozovít -a -o prid., grozovítejši (ȋ)
grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite
    grozovíto prisl., ekspr.:
    burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik
SSKJ²
grozovíten -tna -o prid. (ȋ)
zastar. grozen: grozovitne pošasti se je zbal / prizadejali so mu grozovitno krivico
SSKJ²
grozovítež -a m (ȋ)
ekspr. grozen človek: stari grozovitež se je končno izselil / ko je dobil oblast, je postal grozovitež
SSKJ²
grozovítnež -a m (ȋ)
zastar. grozen človek: pusti ga, grozovitneža
SSKJ²
grozovítost -i ž (ȋ)
ekspr. grozno, strašno dejanje ali ravnanje: ljudje so trpeli zaradi grozovitosti, ki so jih počenjali zavojevalci / pisal je o grozovitosti vojne
SSKJ²
grozovláda -e ž (ȃ)
zastar. teror, strahovlada: bilo je konec grozovlade in nasilja
SSKJ²
grôžnja -e ž (ó)
obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se grožnje; izpolniti grožnjo; ostalo je samo pri grožnji; v njegovih besedah je bilo čutiti prikrito grožnjo / publ. politika zastraševanja in groženj
SSKJ²
gŕščina -e ž (ȓ)
grški jezik: uči se grščino / obvladal je latinščino in grščino staro grščino
SSKJ²
gŕški -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko
♦ bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gŕškokatóliški -a -o (ȓ-ọ̑)
pridevnik od grkokatolik: grškokatoliški duhovnik
SSKJ²
gŕštvo -a s (ȓ)
miselnost, kultura starih Grkov: vpliv grštva
SSKJ²
grtánčen -čna -o (á)
pridevnik od grtanec: grtančna kost
SSKJ²
grtánec -nca m (á)
nar. goltanec: Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev (Prežihov)
SSKJ²
grúča -e ž (ú)
1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina: na dvorišču se zbirajo gruče vojakov; gosta gruča ljudi, otrok, ovc, drevja / ljudje so stali v gručah po cestah
2. gruda: tolči gruče na njivi
♦ čeb. zimska gruča v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; petr. gruča skupina kristalov
SSKJ²
grúčast -a -o prid. (ú)
podoben gruči: na nebu so bili gručasti oblaki / gručast kruh
♦ geogr. gručasta vas vas, pri kateri so hiše na kupu in razporejene brez reda
SSKJ²
grúčav -a -o prid. (ú)
gručast: gručava snov
SSKJ²
grúčema prisl. (ū)
zastar. v gručah, skupinah: ljudje stojijo gručema
SSKJ²
grúčica -e ž (ú)
nav. ekspr. manjšalnica od gruča: gručica prijateljev / gručice prsti
SSKJ²
grúčiti se -im se nedov. (ú ȗ)
ekspr. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se gručili temni oblaki; okrog njega se radi gručijo otroci
SSKJ²
grúda -e ž (ú)
1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda
// s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa
2. star. zemlja, prst2: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala
● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina
♦ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
SSKJ²
grúdast -a -o prid. (ú)
poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah
♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude
SSKJ²
grudàt -áta -o prid. (ȁ ā)
star. grudast: grudata zemlja
SSKJ²
grúdav -a -o prid. (ú)
grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava
SSKJ²
grúden -dna m (ú)
star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz
SSKJ²
grúdi -i ž mn. (ȗ)
1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi
2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud
SSKJ²
grúdica -e ž (ú)
manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic
SSKJ²
grúdičast -a -o prid. (ú)
poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled
SSKJ²
grúditi -im nedov. (ú ȗ)
star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
    grúditi se 
    1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom
    2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki
SSKJ²
grúdje -a s (ȗ)
nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grúdnat -a -o prid. (ȗ)
star. grudast: grudnata zemlja
SSKJ²
grugrú medm. (ȗ)
posnema glas goloba, grlice: grugru, grugru, se oglaša golob
SSKJ²
grúh -a m (ȗ)
nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot
SSKJ²
grúj -a m (ȗ)
zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger: ogromen gruj / pečen gruj; meso grujev
SSKJ²
grúliti -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú)
1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal
// ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil
2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil
    grulèč -éča -e:
    gruleči golobje
SSKJ²
grúljenje -a s (ú)
glagolnik od gruliti: gruljenje domačih golobov / ugaja ji njegovo nežno gruljenje
SSKJ²
grúm tudi groom -a [grúm] m (ȗ)
v angleškem okolju, nekdaj služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum
SSKJ²
grundírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo
SSKJ²
grùnt grúnta m (ȕ ú)
večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15–20 ha
// pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt
● prevzeti grunt postati njegov gospodar
SSKJ²
grúntar -ja m (ȗ)
lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja
SSKJ²
grúntarica -e ž (ȗ)
lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah
SSKJ²
grúntarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko
SSKJ²
grúntarstvo -a s (ȗ)
družbeni sloj gruntarjev: problem gruntarstva na Slovenskem
// miselnost gruntarjev: nikoli se ni znebil gruntarstva
SSKJ²
grúntati -am nedov. (ú)
pog. premišljevati, razglabljati: kar naprej kaj grunta in tuhta; grunta o problemu / dolgo je gruntal, kako bi ga pridobil
SSKJ²
grúntec -tca m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec
SSKJ²
grúnten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo
SSKJ²
grúntič -a m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča
SSKJ²
grúpa -e ž (ú)
1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev
// več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov
2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa
♦ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje
SSKJ²
grupácija -e ž (á) publ.
1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine
// razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves
2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen
SSKJ²
grupáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na grupaštvo: frakcionaški in grupaški elementi v stranki / grupaški interesi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grupáštvo -a s (ȃ)
slabš. pojavljanje, obstajanje grupacij: boriti se proti grupaštvu v organizaciji
SSKJ²
grúpen -pna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na grupo; skupinski: grupni interesi; grupno vodstvo / aktivizirati slušatelje v grupnem delu; grupno nastopanje
♦ voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom
SSKJ²
grupíranje -a s (ȋ)
glagolnik od grupirati: grupiranje otrok po starosti / nastopiti proti grupiranju v organizaciji
SSKJ²
grupírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri športni vzgoji; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati
    grupírati se 
    zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije
    grupíran -a -o:
    knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino
SSKJ²
grústiti se -im se nedov. (ú ȗ)
star. gnusiti se, studiti se: jed se mi grusti
SSKJ²
grúšč -a m (ȗ)
ostrorobi odkrušeni kosi kamnine: visoka pobočja je pokrival grušč; steza se vije po grušču; z gruščem nasuta cesta; dolomitni grušč
SSKJ²
grúščast -a -o prid. (ȗ)
gruščnat: šli so po gruščasti poti; gruščasta zemlja
SSKJ²
grúščen -čna -o prid. (ȗ)
gruščnat: gruščna zemlja / gruščna rastlina ki raste na grušču
SSKJ²
grúščevje -a s (ȗ)
grušč: sprožil se je plaz gruščevja
SSKJ²
grúščnat -a -o prid. (ȗ)
poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča
SSKJ²
grúšec -šca m (ȗ)
droben grušč: pot je bila posuta z grušcem
SSKJ²
grúzijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzijski predsednik; gruzijski nogometni prvoligaš; gruzijska prestolnica Tbilisi
SSKJ²
grúzijščina -e ž (ú)
gruzinski jezik; gruzinščina: prevajal je iz gruzijščine; pesmi v gruzijščini; ukrajinščina in gruzijščina
SSKJ²
gruzínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino
SSKJ²
gruzínščina -e ž (ȋ)
gruzinski jezik: gruzinščina ima dolgo in uveljavljeno knjižno tradicijo; iz radovednosti se je naučil nekaj gruzinščine; gruzinščina in ruščina
SSKJ²
GSM in gsm -a in GSM in gsm -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat.
1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerimkoli telefonskim naročnikom; mobilni telefon, mobilnik: kupiti nov GSM; predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM; poklicati po GSM-u
2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah; prvi del zloženk: GSM-omrežje; GSM-aparat; GSM-telefon
SSKJ²
guanin gl. gvanin
SSKJ²
guano gl. gvano
SSKJ²
gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú)
1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube
// kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob
2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze
3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak
● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo
♦ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
SSKJ²
gubánčast -a -o prid. (á)
star. gubast, zguban: gubančasto čelo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gubánčenje -a s (á)
glagolnik od gubančiti: preprečiti gubančenje
SSKJ²
gubánčiti -im nedov. (á ȃ)
delati gube, zlasti na koži: gubančiti čelo; na vratu se mu je koža gubančila / srajca se mu na rokavih gubanči
SSKJ²
gubánec -nca m (á)
zastar. guba: krilo z gubanci / čelo nabere v gubance
SSKJ²
gubánica -e ž (ā)
gastr. primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa: speči gubanico
SSKJ²
gúbanje -a s (ū)
glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji
♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo
SSKJ²
gúbanka -e ž (ū)
arheol. majhna posoda z nagubanim ostenjem:
SSKJ²
gúbast -a -o prid. (ú)
ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev
♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini
SSKJ²
gubàt -áta -o prid. (ȁ ā)
poln gub: gubato oblačilo
SSKJ²
gúbati -am nedov. (ū)
delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine
SSKJ²
gúbav -a -o prid. (ú)
gubast: gubave, koščene roke
SSKJ²
gúbčevec -vca m (ū)
pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: napad gubčevcev
SSKJ²
gúbec -bca m (ū)
med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: na pomoč so prihiteli gubci
SSKJ²
gubernátor -ja m (ȃ)
v carski Rusiji predstojnik gubernije: postavili so ga za gubernatorja
SSKJ²
gubernátorica -e ž (ȃ)
gubernatorjeva žena: goste je sprejemala gubernatorica
SSKJ²
gubernátorski -a -o (ȃ)
pridevnik od gubernator: gubernatorske dolžnosti
SSKJ²
guberniálen -lna -o prid. (ȃ)
gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto
SSKJ²
gubêrnij -a m (é)
v stari Avstriji višja upravna enota: razdeliti gubernije na okrožja; ljubljanski gubernij / člani gubernija uprave te enote
SSKJ²
gubêrnija -e ž (é)
v carski Rusiji višja upravna enota: služboval je v raznih gubernijah
SSKJ²
gubêrnijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na gubernij ali gubernijo: gubernijski arhiv; gubernijski svetnik / zgodilo se je v nekem gubernijskem mestu pod Uralom
SSKJ²
gúbica -e ž (ú)
manjšalnica od guba: ob kotičkih oči in ust je zapazil gubice / obleka z zalikanimi gubicami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúbičast -a -o prid. (ú)
poln gubic: oblekla je belo gubičasto krilo
SSKJ²
gúbiti1 -im nedov. (ú ȗ)
zastar. gubati: gubiti čelo / hlače so se gubile mečkale
SSKJ²
gubíti2 -ím nedov. (ī í)
knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa
    gubèč -éča -e:
    gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki
SSKJ²
gubôvje -a s (ȏ)
ekspr. več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila
SSKJ²
gúč -a m (ȗ)
nar. vzhodno govor: njegov guč je vse navdušil
SSKJ²
gučáti -ím nedov. (á í)
nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak
SSKJ²
gúdek -a m (ȗ)
nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina)
SSKJ²
gudrón -a m (ọ̑)
kem. gost, črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran
SSKJ²
guerilla ipd. gl. gverila ipd.
SSKJ²
gúg -a m (ȗ)
šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge: napravil je velik gug
SSKJ²
gugálec -lca [gugau̯ca in gugalca] m (ȃ)
kdor se guga: gugalci so se na gugalnici hitro menjavali
SSKJ²
gugálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje)
SSKJ²
gúgalica -e ž (ū)
star. gugalnica: na vrtu imamo gugalico
SSKJ²
gugálka -e [gugau̯ka in gugalka] ž (ȃ)
gugalnica: gugati se na gugalki
SSKJ²
gugálnica -e [tudi gugau̯nica] ž (ȃ)
priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža: narediti gugalnico; sesti na gugalnico; gugali so se na gugalnicah in se vrteli na vrtiljakih
SSKJ²
gugálnik -a [tudi gugau̯nik] m (ȃ)
gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik
SSKJ²
gúganje -a s (ū)
glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje
SSKJ²
gúgast -a -o prid. (ū)
ki se guga: peljal ga je na gugastem vozičku / gugasta hoja
SSKJ²
gúgati -am tudi -ljem nedov. (ū)
premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila
♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi
    gúgati se
    ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej
    gugáje :
    gugaje zibko, je zaspala
    gugajóč -a -e:
    peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu
SSKJ²
gúgav -a -o prid.(ū)
ki se guga: padel je z gugavega voza / ima gugavo pisalno mizo
    gúgavo prisl.:
    gugavo hodi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúgavec -vca m (ū)
ekspr. kdor gugavo hodi:
SSKJ²
gúglanje in googlanje -a [gúglanje] s (ȗ)
glagolnik od guglati: guglanje ni dalo dobrih iskalnih rezultatov
SSKJ²
gúglati -am in googlati -am [gúglati] nedov. (ȗ)
iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google: guglal je, da bi dobil podatke
SSKJ²
gugljáj -a m (ȃ)
premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: ladja se ziblje v počasnih gugljajih
SSKJ²
gugljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
na rahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice
SSKJ²
gúgljav -a -o prid. (ū)
gugav, gugast: gugljava lestev
SSKJ²
gúgniti -em dov. (ú ȗ)
star. zagugati: gugniti zibelko
SSKJ²
gúla -e ž (ū)
les. grčavo poleno, ki se ne da cepiti: hrastova gula
SSKJ²
gulág -a m (ȃ)
v Sovjetski zvezi, od 1923 do 1961 kazensko taborišče za zapornike, zlasti politične: poslati koga v gulag
SSKJ²
gúlden -dna m (ū)
do 2002 denarna enota Nizozemske: plačali so sto guldnov
// kovanec v vrednosti te enote:
SSKJ²
gúlež -a m (ȗ)
1. šol. žarg. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: v razredu je nekaj guležev
2. star. izkoriščevalec, oderuh: založnik je bil neusmiljen gulež
SSKJ²
gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú)
1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa
● pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima
♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico
2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili
    gúliti se šol. žarg.
    učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata
SSKJ²
guljaž gl. golaž
SSKJ²
gúljenje -a s (ú)
šol. žarg. mehanično učenje, brez razumevanja: guljenje ne zadošča, snov je treba tudi razumeti / ekspr. med guljenjem za izpite ni našel časa za leposlovje
SSKJ²
gúma -e ž (ȗ)
1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk
2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati
// obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo
3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum
SSKJ²
gúmar1 -ja m (ȗ)
pog. voz z gumijastimi kolesi: voziti z gumarjem
SSKJ²
gúmar2 tudi gumár -ja m (ȗ; á)
delavec v proizvodnji gume ali gumijastih izdelkov: iščemo več gumarjev
SSKJ²
gúmarica -e ž (ȗ)
nav. mn., pog. čevelj z gumijastim podplatom: nosi gumarice; plesal je kar v gumaricah
SSKJ²
gúmarski tudi gumárski -a -o prid. (ȗ; á)
nanašajoč se na gumarje ali gumo: obiskuje gumarsko šolo / gumarska industrija; gumarski izdelki
SSKJ²
gúmast -a -o prid. (ȗ)
ki je iz gume: na nogah so imeli visoke gumaste škornje; pri potapljanju uporablja nepremočljivo gumasto obleko; gumasto tesnilo / gumasta snov podobna gumi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúmb -a m (ȗ)
predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb
// gumbu podoben nastavek
a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu
b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom
♦ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
SSKJ²
gúmbar -ja m (ȗ)
izdelovalec gumbov: zaposlen je bil kot gumbar
♦ lov. srnjak v prvem letu starosti, ki ima gumbu podobna rogova
SSKJ²
gúmbarstvo -a s (ȗ)
obrt za izdelovanje gumbov:
SSKJ²
gúmbast -a -o prid. (ȗ)
podoben gumbu: gumbasti cveti
SSKJ²
gúmbek -bka m (ȗ)
manjšalnica od gumb: bluza s steklenimi gumbki / pritisnil je na gumbek in pokrovček je odskočil
SSKJ²
gúmben -bna -o (ȗ)
pridevnik od gumb: gumbne luknje
SSKJ²
gúmbnica -e ž (ȗ)
luknja za gumb na oblačilu: narediti gumbnico; gumbnice pri srajci; sukanec za gumbnice / obšiti gumbnico / zataknil si je rožo v gumbnico v zanko na fazoni plašča ali suknjiča
SSKJ²
gúmbničarka -e ž (ȗ)
izdelovalka gumbov: pletilja in gumbničarka
SSKJ²
gumén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na gumo: gumeni izdelki; gumena cev; gumena izolacija / gumeni kabel kabel z izolirno prevleko iz gume / gumeno lepilo lepilo za gumo
SSKJ²
gumenják -a m (á)
napihljiv gumijast čoln: gumenjak z osmimi ljudmi je zaradi okvare motorja obstal; manjši gumenjak; vojaški gumenjak
SSKJ²
gúmenski -a -o [gumənski] prid. (ú)
nanašajoč se na gumno: gumenska vrata / bil je ves pokrit s plevami in gumenskim prahom
SSKJ²
gúmi -ja m (ȗ)
1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: rokavice iz gumija; zvijal se je, kot bi bil iz gumija / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje
2. strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih: iz narezanega debla priteka gumi / češnjev gumi smola / arabski gumi gumiarabikum; v prid. rabi, pog.: proda nov gumi voz voz z gumijastimi kolesi; imel je že dva gumi defekta okvari na pnevmatiki
SSKJ²
gúmiarábikum -a m (ȗ-ā)
teh. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se rabi zlasti kot lepilo:
SSKJ²
gúmica -e ž (ȗ)
1. manjšalnica od guma: gumice za patentne kozarce; gumice na petah
2. pog. radirka: svinčnik z gumico
SSKJ²
gúmielástika -e ž (ȗ-á)
zastar. elastika: zvezati z gumielastiko
SSKJ²
gúmigut -a m (ȗ)
teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izdelovanje akvarelnih barv:
SSKJ²
gúmijast -a -o prid. (ȗ)
ki je iz gume: čevlji z gumijastimi podplati; gumijasti predmeti; gumijasti škornji; gumijasta cev; zaščitne gumijaste rokavice; gumijasto tesnilo / voz z gumijastimi kolesi z gumo na kolesih; bil je v gumijastem plašču; gumijasta tla prevlečena, obložena z gumo
SSKJ²
gúmijev -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na gumijevec: gumijevi nasadi
2. gumijast, gumast: gumijevi čevlji; gumijev trak
SSKJ²
gúmijevec -vca m (ȗ)
1. bot. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: ob oknu je stal velik gumijevec; v senci palm in gumijevcev
2. tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže gumijevca
SSKJ²
gúmijevka -e ž (ȗ)
kratka gumijasta palica, ki jo imajo policisti: udariti z gumijevko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúmilástika -e ž (ȗ-á)
zastar. elastika: raztegnjena gumilastika
SSKJ²
gumíranje -a s (ȋ)
glagolnik od gumirati: podjetje bo razširilo proizvodnjo na gumiranje in vulkaniziranje / gumiranje znamk
SSKJ²
gumírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. prekrivati ali prepajati z gumo: gumirati cev, tkanino
2. mazati z lepilom: gumirati robove pisemskih ovitkov; gumirati znamke
♦ tisk. gumirati ofsetno ploščo zaščititi jo z vodno raztopino gumiarabikuma
    gumíran -a -o:
    gumiran dežni plašč; šotor iz gumiranega platna
SSKJ²
gúmitvíst -a m (ȗ-ȋ)
otroška igra, pri kateri se izmenično preskakuje trakova v obroč zvezane napete elastike: skakati gumitvist; igrati se ristanc in gumitvist
SSKJ²
gumníšče -a s (í)
star. gumno: mlatiti žito na gumnišču
SSKJ²
gúmno -a s (ú)
prostor, kjer se navadno mlati: zvoziti žito na gumno; udarjanje cepcev na gumnu
SSKJ²
gúmovec -vca m (ȗ) bot.
1. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: goji gumovce, filodendrone in druge sobne rastline
2. južnoameriško drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk, Hevea brasiliensis:
SSKJ²
gumóza -e ž (ọ̑)
agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju; smolika
SSKJ²
gumózen -zna -o (ọ̑)
pridevnik od guma 3: gumozni stadij sifilisa
SSKJ²
gúmpast -a -o prid. (ȗ)
pog., slabš. omejen, neumen: veljal je za zelo gumpastega človeka
SSKJ²
gúmpec -pca m (ȗ)
pog., slabš. omejen, neumen človek: sami gumpci so se zbrali; pravi gumpec je / kot psovka gumpci zabiti
SSKJ²
gúncati -am nedov. (ȗ)
pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti
● nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
SSKJ²
gúncvet -a m (ȗ)
ekspr. malopriden, malovreden človek: ve, kateri guncvet je to naredil
SSKJ²
gúnj -a m (ū)
zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem
SSKJ²
gúpi -ja m (ȗ)
zool. majhna, živobarvna riba, ki se goji zlasti v akvarijih, Lebistes reticulatus: raznobarvni gupiji
SSKJ²
gurmán tudi gúrman -a m (ȃ; ȗ)
kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače, sladokusec: velik gurman je; jedla je s slastjo gurmana; pren., ekspr. predstava bo zadovoljila še tako velike gurmane
SSKJ²
gurmánka tudi gúrmanka -e ž (ȃ; ȗ)
ženska, ki ima rada dobre, izbrane jedi in pijače, sladokuska: obožuje morsko hrano in je prava gurmanka; kuharica in strastna gurmanka / velja za pravo modno gurmanko
SSKJ²
gurmánski tudi gúrmanski -a -o prid. (ȃ; ȗ)
nanašajoč se na gurmane: prijatelje bo povabil v gurmanski lokal / pripravila je gurmansko večerjo
SSKJ²
gurmánstvo tudi gúrmanstvo -a s (ȃ; ȗ)
lastnost, značilnost gurmana: znano je njegovo gurmanstvo / estetsko gurmanstvo
SSKJ²
gurú tudi gúru -ja m (ȗ; ȗ)
1. hinduistični duhovni učitelj ali vodja: indijski guru; hindujski guruji grozijo s protesti, če vlada ne odpravi onesnaženosti svete reke
// idejni učitelj ali vodja sploh: vsak duhovni iskalec si lahko najde pravega guruja
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilni, medijsko najbolj prepoznaven strokovnjak, poznavalec določenega področja: finančni guru; modni guru; oglaševalski guru
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gurújka -e ž (ȗ)
1. idejna učiteljica ali vodja: duhovna voditeljica in gurujka
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilna, medijsko najbolj prepoznavna strokovnjaka, poznavalka določenega področja: modna gurujka; plesna gurujka
SSKJ²
gurújski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na guruje: gurujski nasvet; gurujska mistika; gurujska podoba
SSKJ²
gúsar -ja m (ȗ)
nekdaj član posadke na ladji, ki napada in pleni tuje ladje: bitka z gusarji
SSKJ²
gusáriti -im nedov. (á ȃ)
nekdaj ukvarjati se z gusarstvom: prebivalci nekaterih obalnih območij so začeli gusariti
SSKJ²
gusárjenje -a s (á)
glagolnik od gusariti: dovolj mu je bilo gusarjenja
SSKJ²
gúsarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na gusarje: gusarska ladja / gusarski napadi / ekspr. tresel se je pred gusarsko drhaljo
SSKJ²
gúsarstvo -a s (ȗ)
nekdaj pojavljanje gusarjev in njihova dejavnost: preganjati gusarstvo
SSKJ²
gúslar -ja m (ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle: slepi guslar; poslušati pesmi guslarjev
SSKJ²
gúslarski -a -o (ȗ)
pridevnik od guslar: guslarske pesmi
SSKJ²
gúsle -sel ž mn. (ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami
SSKJ²
gústa -e ž (ȗ)
nižje pog. okus, občutek: guste so različne; skvaril si je gusto
SSKJ²
gustírati -am nedov. (ȋ)
star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico
    gustírati se nižje pog.
    naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi
SSKJ²
gutácija -e ž (á)
bot. izločanje vode iz posebnih rež na listih nekaterih rastlin:
SSKJ²
gutapêrča -e ž (ȇ)
teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izolatorje: izdelki iz gutaperče
SSKJ²
gutapêrčen -čna -o (ȇ)
pridevnik od gutaperča: gutaperčni izdelki
SSKJ²
guturál -a m (ȃ)
jezikosl. glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik: arabski guturali
SSKJ²
guturálen -lna -o (ȃ)
pridevnik od gutural: guturalni glasovi
SSKJ²
guvernánta -e ž (ȃ)
privatna vzgojiteljica in učiteljica: njena vzgoja je bila prepuščena raznim varuškam in guvernantam; njegovi otroci imajo guvernanto; bila je za guvernanto v bogati družini
SSKJ²
guvernántka -e ž (ȃ)
zastar. guvernanta: šla je za guvernantko
SSKJ²
guvernêr -ja m (ȇ)
1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: volitve guvernerjev
2. v nekaterih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v kaki koloniji ali pokrajini: poslali so ga za guvernerja v majhno kolonijo; sprejem pri guvernerju
3. predstojnik emisijske ali osrednje državne banke, ki nadzira delovanje drugih bank v državi, skupnosti držav: na tiskovni konferenci je govoril guverner Banke Slovenije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
guvernêrka -e ž (ȇ)
1. v nekaterih zveznih državah ženska, ki ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: kandidira za guvernerko; demokratska, republikanska guvernerka
2. predstojnica emisijske ali osrednje državne banke, ki nadzira delovanje drugih bank v državi, skupnosti držav: guvernerka danske narodne banke
3. star. guvernerjeva žena:
SSKJ²
gúza -e ž (ū)
zastar. zadnjica
SSKJ²
gúzniti -em dov. (ú ȗ)
nizko umreti: vsak čas bo guznila
SSKJ²
gvájak -a m (ȃ)
visoko tropsko drevo z zelo trdim lesom: gvajaki z mogočnimi debli
SSKJ²
gvájakov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na gvajak: gvajakov les / gvajakova smola
SSKJ²
gvanáko -a m (ȃ)
zool. južnoameriška gorska žival z dolgo rdeče rjavo dlako po hrbtu, Lama huanachus: alpaka, lama in gvanako
SSKJ²
gvanín tudi guanin -a [gvanín] m (ȋ)
kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina
SSKJ²
gváno tudi guano -a [gváno] m (ȃ)
iztrebki zlasti morskih ptic, uporabljani za gnojilo: gnojiti z gvanom; nahajališča gvana na čilskih obalah
SSKJ²
gvànt gvánta m (ȁ á)
nižje pog. obleka: ima same lepe gvante; oblekla je črn gvant / zna paziti na gvant
SSKJ²
gvánten -tna -o prid. (ȃ)
nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
SSKJ²
gvárdija -e ž (ā)
zlasti v romanskem okolju, nekdaj straža, stražniki: prefekt je poklical gvardijo
SSKJ²
gvardiján -a m (ȃ)
rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan
SSKJ²
gváš -a m (ȃ)
um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu
// slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; v prid. rabi: gvaš tehnika
SSKJ²
gvélf -a m (ẹ̑)
zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin
SSKJ²
gveríla -e ž (ȋ)
zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile
// skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril
SSKJ²
gverílec -lca m (ȋ)
kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev
SSKJ²
gverílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na gverilce ali gverilo: gverilski oddelki; gverilski vodja / gverilska taktika vojskovanja / gverilska vojna
SSKJ²
gvinêja -e ž (ȇ)
1. num. angleški zlatnik z vrednostjo enaindvajsetih šilingov, kovan od 17. do 19. stoletja: ima še nekaj gvinej
2. v angleškem okolju, nekdaj enaindvajset šilingov: zasluži po dve gvineji na dan
SSKJ²
gvíšen -šna -o prid. (í ī)
nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna?
    gvíšno prisl.:
    jutri gvišno pridem
    ●     nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride
SSKJ²
gvózdenje tudi gvozdênje -a s (ọ̄; é)
glagolnik od gvozditi: do vrha razpoke je prišel z gvozdenjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gvózditi -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; ī í)
1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku
2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber
SSKJ²
h1 -- in -ja [hə̀ hə̀ja in há hája] m (ə̏; ā)
deveta črka slovenske abecede: mali h; od h do m; štirje h-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja
♦ jezikosl. grlni h ki se tvori z rahlo priporo
    h -- kot imenovalni prilastek
    deveti po vrsti: odstavek h
    ♦     glasb. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice
    h- prvi del zloženk
    nanašajoč se na h: izpit H-kategorije
    ♦     glasb. H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H-bomba hidrogenska bomba
SSKJ²
h2 predl., gl. k2
SSKJ²
há in hà medm. (ȃ; ȁ)
1. posnema glas pri smejanju: ha, smešno; ha, ha, ha, se je smejal
2. izraža posmeh: ha, ti da bi kaj naredil
3. izraža opozorilo, presenečenje: ha, tu je prepad; ha, kje tičiš?
SSKJ²
haaški -a -o [háški] prid. (ȃ)
nanašajoč se na Haag: haaška industrija
♦ pravn. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami
SSKJ²
hába -e ž (á)
nar. koroško perut, krilo1: ptica je zafrfotala s habami
SSKJ²
habanêra -e ž (ȇ)
tangu podoben kubanski ljudski ples: zaplesati habanero
// skladba za ta ples:
SSKJ²
habát -a m (ȃ)
bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat
SSKJ²
habilitácija -e ž (á)
1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo
// pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija
2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok
SSKJ²
habilitacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na habilitacijo: habilitacijski postopek / že več let pripravlja svoje habilitacijsko delo; habilitacijsko predavanje / habilitacijski pouk, zavod
SSKJ²
habilitíranec -nca m (ȋ)
ped. kdor je habilitiran: habilitiranec je zapustil vzgojni zavod
SSKJ²
habilitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije
2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka
    habilitírati se 
    pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja
    habilitíran -a -o:
    habilitiran predavatelj
SSKJ²
habína -e ž (ī)
nar. debela šiba: Mati, ki je bila pri brani, je imela v rokah dolgo habino (Prežihov)
SSKJ²
hábit -a m (ȃ)
redovniško vrhnje oblačilo: frančiškanski habit; nuna v habitu
// slavnostno ali uradno stanovsko vrhnje oblačilo: magistrski habit
SSKJ²
habitát -a m (ȃ) biol.
življenjski prostor rastlinske ali živalske vrste: ogroženi habitati; ohranjanje habitatov / ptičji habitat / naravni habitat
SSKJ²
hábiti -im nedov. (á ȃ)
pohabljati, kvariti: pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči
SSKJ²
habituálen -lna -o prid. (ȃ)
med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba
// pravn. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec
SSKJ²
hábitus -a m (ȃ)
knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture
♦ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa
SSKJ²
habníti in hábniti -em dov. (ī á ā)
nar. zahodno suniti, dregniti: s komolcem je habnila moža pod rebra
SSKJ²
hábsburški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na dinastijo Habsburžanov: habsburška monarhija / habsburška politika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hacálo -a s (á)
ekspr. kdor okorno, težko hodi: hacalo pijano, pravi medved!
SSKJ²
hacáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. okorno, težko hoditi: otrok haca in raca / nervozno je hacal po sobi
SSKJ²
haciénda -e ž (ẹ̑)
v latinskoameriškem okolju veliko posestvo: lastnik haciende / prenočili smo v gostoljubni haciendi
SSKJ²
ha-čì medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: krepko kihne: ha-či
SSKJ²
hád -a m (ȃ)
v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje:
SSKJ²
hádra -e ž (ȃ)
nar. severovzhodno (velika) ruta, plet: ljudje so se zavijali v hadre in suknje
SSKJ²
hádrica -e ž (ȃ)
nar. ruta1, rutica1: zavezala si je hadrico na glavo
SSKJ²
hádž -a m (ȃ)
muslimansko letno romanje v Meko: opraviti hadž; odpraviti se na hadž; priprave na hadž
SSKJ²
hádži -ja m (ȃ)
v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa
SSKJ²
háfnij -a m (á)
kem. težko taljiva kovina bele barve, element Hf:
SSKJ²
hagiográf -a m (ȃ)
kdor piše hagiografije: sloviti hagiograf
SSKJ²
hagiografíja -e ž (ȋ)
življenjepis svetnika, svetnikov: brati hagiografije
// veda o življenju svetnikov: dobro je podkovan v hagiografiji
SSKJ²
hagiográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hagiografe ali hagiografijo: hagiografski slog; hagiografski spisi
SSKJ²
hagiolóški -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. svet3, svetosten, nabožen: hagiološko čustvovanje
SSKJ²
hahá in hahà medm. (ȃ; ȁ)
1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas
2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo
SSKJ²
hahljánje -a s (ȃ)
glagolnik od hahljati: zaslišalo se je zadovoljno hahljanje / reči s škodoželjnim hahljanjem
SSKJ²
hahljáti -ám nedov. (á ȃ)
zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj
    hahljáti se 
    pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja
    hahljajóč -a -e:
    hahljajoč smeh
SSKJ²
hahljávec -vca m (ȃ)
kdor se (rad) hahlja:
SSKJ²
haiku -ja [hajkú tudi hájku] m (ȗ; ȃ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; zbirka haikujev; natečaj za haiku; v prid. rabi: haiku festival; haiku poezija
SSKJ²
haikuist -a [hajkuíst] m (ȋ) lit.
kdor piše haikuje: sodba japonskih učiteljev za zahodne haikuiste ni več edino veljavna; pisatelj in haikuist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
haikujevski -a -o [hajkújeu̯ski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na haiku: naslov je zapisan v treh haikujevskih vrsticah / haikujevski ritem
SSKJ²
haikujski -a -o [hajkújski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na haiku: haikujski stripovski katalog / haikujski zapisi
SSKJ²
hàj medm. (ȁ)
1. izraža veselje, razigranost; hej: haj, to je ples
2. izraža opozorilo: haj, pridi ven
SSKJ²
hájc medm. (ȃ)
nar., klic volu na levo!; ajs1: hajc, hajc! je priganjal
SSKJ²
hajd gl. hajdi
SSKJ²
hajdamák -a m (ā)
zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi
// med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki
SSKJ²
hajdegerjánec -nca m (ȃ)
filoz. pristaš hajdegerjanstva:
SSKJ²
hajdegerjánstvo -a s (ȃ)
filoz. Heideggerjeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hajdegerjanstva
SSKJ²
hàjdi in hàjd -te medm. (ȁ)
pog. hitro!, pojdi!: opravil si, zdaj pa – hajdi! hajdi, gremo!
SSKJ²
hajdúčiti -im nedov. (ú ȗ)
hajdukovati
SSKJ²
hajdúk -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih
2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka
SSKJ²
hajdúkinja -e ž (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
nekdaj borka, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: junaške hajdukinje
SSKJ²
hajdukovánje -a s (ȃ)
glagolnik od hajdukovati: pripovedovati o hajdukovanju
SSKJ²
hajdukováti -újem nedov. (á ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali
SSKJ²
hajdúški -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na hajduke ali hajduštvo: hajduška četa / hajduško življenje
SSKJ²
hajdúštvo -a s (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju: vloga hajduštva v boju za svobodo
2. slabš. razbojništvo: kaznovati zaradi hajduštva
SSKJ²
hají hajó medm. (ȋ, ọ̑)
izraža veselje, razigranost: haji hajo, pust je!
SSKJ²
hájka -e ž (ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki
// pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko
SSKJ²
hajkáč -a m (á)
ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem kdor hajka: vas je bila polna hajkačev
SSKJ²
hájkanje -a s (ȃ)
glagolnik od hajkati: hajkanje je bilo brezuspešno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hájkati -am nedov. (ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu
    hájkati se 
    biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih
SSKJ²
hájlati -am nedov. (ȃ)
pog., slabš., pri nacistih pozdravljati s heil: glasno je hajlal in dvigal desnico
SSKJ²
hájlovec -vca m (ȃ)
pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec
SSKJ²
hájmatbúnd -a m (ȃ-ȗ)
med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund
SSKJ²
hájmvêrovec -vca m (ȃ-ȇ)
pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti
SSKJ²
hájsasa medm. (ȃ)
izraža veselje, razigranost; hejsasa: le veselo, hajsasa
SSKJ²
hákenkrojc -a [hakənkrojc] m (á)
pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce
SSKJ²
hála -e ž (á)
1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale
2. avla: hotelska hala
SSKJ²
halabúka -e ž (ȗ)
ekspr. hrup, trušč: peklenska halabuka
SSKJ²
halalí -- m (ȋ)
lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali
SSKJ²
hálaš -a m (ȃ)
pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma: Vožnja je postajala z vsakim halašem nevarnejša (A. Ingolič)
SSKJ²
hálda -e ž (ȃ)
rud. žarg. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče: halde so spremenile pokrajino
SSKJ²
hálf -a m (ȃ)
šport. žarg. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half
SSKJ²
halít -a m (ȋ)
min. rudnina natrijev klorid, kamena sol:
SSKJ²
hálja -e ž (á)
1. plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
2. nav. mn., v zvezi bela halja oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: avtoriteta bele halje; strah pred belimi haljami
SSKJ²
háljica -e ž (á)
manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
SSKJ²
háljina -e ž (ā)
zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini
SSKJ²
halkopirít -a m (ȋ)
min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita
SSKJ²
halkosfêra -e ž (ȇ)
geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero:
SSKJ²
hall -a [hôl] m (ȏ)
zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall
// večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
halloween -a [hêlou̯in] m (ȇ)
noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovniške, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; noč čarovnic: praznovati halloween; izrezljati bučo za halloween
SSKJ²
hallstattski gl. halštatski
SSKJ²
hálma -e ž (ȃ)
družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo
SSKJ²
haló1 -ja tudi -- m (ọ̑)
pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev
SSKJ²
haló2 -ja m (ọ̑)
meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; v prid. rabi:, psih. halo efekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu
SSKJ²
haló3 tudi hàlo medm. (ọ̑; ȁ)
izraža opozorilo: halo, halo(oo), oglasi se vendar / halo, kdo je pri telefonu
// izraža ukaz, spodbudo: halo, otroci, domov
// izraža začudenje in navadno tudi nestrinjanje: Halo, to je poneverba, izmišljotina!
SSKJ²
halódri -ja m (ọ̑)
slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija
SSKJ²
haloefekt gl. halo2
SSKJ²
halofít -a m (ȋ)
nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč
SSKJ²
halóga -e ž (ọ́)
nav. mn., star. haluga: valovi so naplavili na čeri šope halog
SSKJ²
halogén1 -a m (ẹ̑)
kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor
SSKJ²
halogén2 -a -o prid. (ẹ̑)
kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli:
SSKJ²
halogeníd -a m (ȋ)
kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline
SSKJ²
halogeníranje -a s (ȋ)
kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom: razvoj metod halogeniranja
SSKJ²
halogénka -e ž (ẹ̑) teh. žarg.
halogenska žarnica: vgradne halogenke
SSKJ²
halogénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na halogene: halogenski derivati
♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
SSKJ²
haloíd -a m (ȋ)
kem. halogenid
SSKJ²
háloški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino
SSKJ²
halóza -e ž (ọ́)
nar. vzhodno gost plevel, goščava: previdno se je plazil skozi halozo
SSKJ²
háložan -a m (á)
vino iz Haloz: izpiti kozarec haložana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hálštatski -a -o prid. (ȃ)
arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba
SSKJ²
hálti -ja m (ȃ)
priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da psu na glavo, da ga je mogoče voditi: psa so s haltijem odvadili vleči in zaganjati se v vse smeri
SSKJ²
halucinácija -e ž (á)
psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica
SSKJ²
halucinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na halucinacijo: halucinacijski privid / halucinacijsko doživetje
SSKJ²
halucinánt -a m (ā á)
psiht. kdor ima halucinacije:
SSKJ²
halucinánten -tna -o prid. (ȃ)
psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek
SSKJ²
halucinatóren -rna -o prid. (ọ̑) psiht.
ki temelji na halucinaciji: kronična halucinatorna psihoza; halucinatorna doživetja
SSKJ²
halucinatóričen -čna -o prid. (ọ́)
psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten
SSKJ²
halucinírati -am nedov. (ȋ)
psiht. imeti, doživljati halucinacije: bolnik halucinira
SSKJ²
halucinogén1 -a m (ẹ̑) psiht.
snov, ki povzroča halucinacije: uživati halucinogene; LSD je najpogosteje uporabljani halucinogen
SSKJ²
halucinogén2 -a -o prid. (ẹ̑) psiht.
ki povzroča halucinacije: snov je halucinogena / halucinogene droge; halucinogene gobe
SSKJ²
halúga -e ž (ú)
nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami
♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides
SSKJ²
hálva -e ž (ȃ)
orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov: turška halva
SSKJ²
hàm medm. (ȁ)
otr. izraža nagel prijem z usti: zine in – ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel
SSKJ²
hamásovec -vca m (ȃ)
pripadnik palestinskega odporniškega gibanja Hamas: policija se je spopadla s hamasovci; napad hamasovcev
SSKJ²
hámati -am nedov. (ȃ)
otr. jesti, gristi: le pridno hamaj
SSKJ²
hámburger1 -ja m (ȃ)
pog. hamburška slanina:
SSKJ²
hámburger2 -ja m (ȃ)
sendvič, navadno okrogle oblike, z zrezkom iz sesekljanega mesa: jesti masten, sočen hamburger; naročiti dva hamburgerja, dvojni hamburger; hamburger, kokakola in ocvrt krompirček / kiosk, restavracija, stojnica s hamburgerji
SSKJ²
hámburški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče
♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa
SSKJ²
hamít -a m (ȋ)
antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hamítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hamite: hamitski narodi
♦ jezikosl. hamitski jeziki
SSKJ²
hámletovski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri Shakespearovem Hamletu: hamletovski dvom; hamletovsko vprašanje
SSKJ²
hámletski -a -o prid. (ȃ)
hamletovski: hamletsko vprašanje
SSKJ²
hammond -- [hêmond] v prid. rabi (ȇ)
glasb., v zvezi hammond orgle orgle, ki proizvajajo tone z električnimi napravami:
SSKJ²
hamsín -a m (ȋ)
meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave:
SSKJ²
hán -a m (ȃ)
v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu
SSKJ²
handicap ipd. gl. hendikep ipd.
SSKJ²
hándžar -ja m (ȃ)
v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom
SSKJ²
hángar -ja m (á)
večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne
SSKJ²
hángarski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na hangar: hangarske naprave / hangarsko skladišče
SSKJ²
hanoveránec -nca m (ȃ)
vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci
SSKJ²
hanôvrski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice
♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje
SSKJ²
hanzeát -a m (ȃ)
zgod. član Hanse ali meščan Hansi pripadajočega mesta: hamburški hanzeati
SSKJ²
hanzeátski -a -o prid. (ȃ)
zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci
SSKJ²
hàp medm. (ȁ)
izraža nagel prijem z gobcem: pes skoči za zajcem in hap! že ga drži za vrat
SSKJ²
haploíden -dna -o prid. (ȋ)
biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem; haploidna celica
SSKJ²
haplologíja -e ž (ȋ)
jezikosl. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov:
SSKJ²
happening in hêpening -a [hêpening-] m (ȇ)
1. publ. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni: na frizerskem happeningu so nakazali modne usmeritve; glasbeni, poulični happening
2. um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening; scenarij za happening
SSKJ²
happy end happy enda [hêpi ênd-] m (ȇ, ȇ)
publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec: naiven, poceni happy end / ekspr. zadeva se je končala s happy endom
SSKJ²
háptičen -čna -o prid. (á)
um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih: haptično učinkovanje slike; haptično jedro plastike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hárač -a m (ȃ)
v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero: plačevati, pobirati harač
SSKJ²
harakíri -ja m (ȋ)
pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri; nož za harakiri
SSKJ²
harambáša -e tudi -a m (ȃ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj hajduški poglavar: slavni harambaša
2. slabš. vodja cestnih roparjev, razbojnikov: pogon za harambašo
SSKJ²
harangírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž., slabš. hujskati, ščuvati: spretno so harangirali proti napredni družbeni ureditvi / s svojo politiko harangirajo manjše narode
SSKJ²
hárcer -ja m (á)
kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje: ocenjevati petje harcerjev
SSKJ²
hardcore in hard core in hárdkór -a [hártkór] m (ȃ-ọ̑)
zvrst elektronske glasbe iz 90. let 20. stoletja, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: igrati, poslušati hardcor; ameriški, nemški, slovenski hardcor; melodični hardcor; punk in hardcor; v prid. rabi: hardcore glasba; hardcore skupina
SSKJ²
hardkor gl. hardcore
SSKJ²
hard rock in hardrock in hárdrók -a [hárt rók in hárdrók] m (ȃ, ọ̑)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni okrepljeni, agresivnejši zvoki, zlasti električnih kitar: posluša vse, od klasike do najtežjega hard rocka; zgodovina hard rocka; v prid. rabi: hard rock skupina; hard rock zasedba
SSKJ²
hardrockovski in hárdrókovski -a -o [hárdrókou̯ski] prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na hard rock: hardrockovski album; hardrockovska skupina, zasedba
SSKJ²
hardrok ipd. gl. hard rock ipd.
SSKJ²
hàrdún medm. (ȁ-ȗ)
pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni
SSKJ²
hárdvêr -a m (ȃ-ȇ)
rač. žarg. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver
SSKJ²
hárdvêrski -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na hardver: hardverska naprava; nakup hardverske in softverske opreme
SSKJ²
hardware gl. hardver
SSKJ²
harekríšnovec -vca m (ȋ)
pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno: pustil je vse skupaj in odšel med harekrišnovce; predstavnik harekrišnovcev
SSKJ²
hárem -a m (ā)
v muslimanskem okolju del hiše za žene: v harem ne smejo vstopiti tuji moški
// vse žene harema: ima velik harem; na potovanje je šel z vsem haremom; pren., šalj. šef je ponosen na svoj harem
SSKJ²
háremski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na harem: haremske žene / haremsko življenje
SSKJ²
hárfa -e ž (ȃ)
glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe
♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; glasb. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke
SSKJ²
hárfen -fna -o (ȃ)
pridevnik od harfa: harfne strune
SSKJ²
harfeníst -a m (ȋ)
harfist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
harfíst -a m (ȋ)
kdor igra harfo: nastop harfista
SSKJ²
harfístka -e ž (ȋ)
ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko
SSKJ²
háriš in haríš -a m (ȃ; í)
star. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec2, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša
SSKJ²
hárita -e ž (ȃ)
v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline:
SSKJ²
harizma ipd. gl. karizma ipd.
SSKJ²
harlekín -a m (ȋ)
šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin
// slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin
♦ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
SSKJ²
harlekináda -e ž (ȃ)
gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada
SSKJ²
harlekínski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj
    harlekínsko prisl.:
    harlekinsko smešen
SSKJ²
harlekínstvo -a s (ȋ)
harlekinsko vedenje, ravnanje: odbija me njegovo harlekinstvo
SSKJ²
harmatán -a m (ȃ)
meteor. suh veter, ki piha iz Sahare proti Atlantskemu oceanu: harmatan dviga oblake prahu
SSKJ²
harmóničen -čna -o prid. (ọ́)
ubran, skladen1: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe
♦ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; glasb. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil
    harmónično prisl.:
    harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati
SSKJ²
harmóničnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo
SSKJ²
harmónij -a m (ọ́)
orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij
SSKJ²
harmoníja -e ž (ȋ)
1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v družini; živeti v harmoniji
2. glasb. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov
// istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord1: molova harmonija
// nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta
SSKJ²
harmoníjski -a -o prid. (ȋ)
glasb. harmonski: harmonijska barvitost
SSKJ²
harmónika -e ž (ọ́)
1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice
♦ glasb. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo
// pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju
2. glasb. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
SSKJ²
harmónikar -ja m (ọ́)
kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko; izvrsten, odličen harmonikar; nastop harmonikarjev; prvenstvo, srečanje, tekmovanje harmonikarjev; pevec in harmonikar
SSKJ²
harmónikarica -e ž (ọ́)
ženska, ki igra (na) harmoniko: nastop harmonikaric; prvenstvo, tekmovanje harmonikaric; pevka in harmonikarica
SSKJ²
harmónikarka -e ž (ọ́)
ženska, ki igra (na) harmoniko: državno prvenstvo, tekmovanje harmonikark; harmonikarka in pevka
SSKJ²
harmónikarski -a -o (ọ́)
pridevnik od harmonikar: harmonikarski zbor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
harmónikast -a -o prid. (ọ́)
ekspr. podoben mehu harmonike: zmečkane, harmonikaste hlače
SSKJ²
harmonikáš -a m (á)
harmonikar: koncert harmonikašev
SSKJ²
harmonírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. skladati se, ujemati se: njuni nazori harmonirajo; barve lepo harmonirajo; figura harmonira z ozadjem
SSKJ²
harmoníst -a m (ȋ)
1. kdor igra (na) harmonij: virtuozen harmonist
2. glasb. harmonizator: pesem je harmoniziral izkušen harmonist
SSKJ²
harmonizácija -e ž (á)
glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju
SSKJ²
harmonizátor -ja m (ȃ)
glasb. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi
SSKJ²
harmonízem -zma m (ī)
knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma
SSKJ²
harmonizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. glasb. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve
2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve
    harmonizíran -a -o:
    pesem, harmonizirana za moški zbor
SSKJ²
harmónski -a -o prid.(ọ̑)
1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni
2. harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil
    harmónsko prisl.:
    skladba je harmonsko bogata in sveža
SSKJ²
hárpa -e ž (ȃ)
knjiž. harfa: igrati na harpo
SSKJ²
hárpija in harpíja -e ž (á; ȋ)
1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam
2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino
♦ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
SSKJ²
harpúna -e ž (ȗ)
1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune
♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj
2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
SSKJ²
harpúnar -ja m (ȗ)
kdor meče harpuno ali strelja z njo: kitu se je približal čoln z veslači, krmarjem in harpunarjem
SSKJ²
harpunírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo
    harpuníran -a -o:
    harpunirana riba
SSKJ²
harpúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna
SSKJ²
hárški -a -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje:
SSKJ²
harúspeks -a m (ȗ)
pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji
SSKJ²
hásek -ska m (ȃ)
star. korist2: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada
● ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj
SSKJ²
hásen -sni ž (ȃ)
zastar. korist2: od denarja nima nobene hasni
SSKJ²
háski in husky -ja [háski] m (ȃ)
močen vlečni pes z gosto dlako: svojega haskija je peljala na sprehod / sibirski haski
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hásniti -em stil. -im nedov. (á ȃ)
star. koristiti, pomagati: takšno govorjenje nam nič ne hasne; zdravila so hasnila; prostost jim je bolj škodovala kot hasnila / denar mu ni hasnil
SSKJ²
hasnovít -a -o prid. (ȋ)
star. koristen: hasnovita drevesa / hasnovito izkoriščanje strojev
SSKJ²
hašé -êja m (ẹ̑ ȇ)
gastr. omaka iz drobno sesekljanega ali zmletega mesa, sekanica: haše iz govejega mesa
SSKJ²
hášiš -a m (ȃ)
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
SSKJ²
hášišar -ja m (ȃ)
kdor uživa hašiš: dolgoletni hašišar
SSKJ²
hatêrija -e ž (é)
zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: haterija je živi fosil
SSKJ²
hatišêrif -a m (ȇ)
zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami:
SSKJ²
hauptman -a [háu̯ptman] m (á)
v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan: na čelu kolone je jahal hauptman
SSKJ²
hausbal -a [háu̯zbál] m (ȃ-ȃ)
nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu
SSKJ²
hausse -- [ós] ž (ọ̑)
ekon. dviganje cen, tečajev na borzi:
SSKJ²
hàv medm. (ȁ)
posnema pasji glas; hov: hav, se je oglasil pes iz utice; hav, hav, hav!
SSKJ²
havájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Havaje: havajske pesmi / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih / Havajsko otočje
SSKJ²
havána -e ž (ȃ)
cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega: kadil je samo havane; v prid. rabi: škatla havana cigar
SSKJ²
havánec -nca m (ȃ)
vet. srednje velik kunec temno rjave barve:
SSKJ²
havánka -e ž (ȃ)
havana: prižgati si havanko
SSKJ²
havánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Havano: havansko pristanišče / havanska cigara havana
SSKJ²
havaríja -e ž (ȋ)
poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo
♦ pravn. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
SSKJ²
havarírati -am dov. in nedov. (ȋ)
biti prizadet s havarijo: ladja je havarirala; pren., ekspr. njegovi dramski poskusi so havarirali zaradi sentimentalnosti junakov
    havaríran -a -o:
    havarirana ladja; havarirano letalo / havariran avtomobil karamboliran
SSKJ²
hávba -e ž (ȃ)
1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba
2. pog. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor; pokrov: izstopil je in dvignil havbo
3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
SSKJ²
hávbica -e ž (ȃ)
voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hávbičen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija
SSKJ²
hávelok -a m (ȃ)
nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku
SSKJ²
havhàv medm. (ȁ)
posnema pasji glas; hovhov2: pes je divje lajal na mimoidoče: havhav, havhav
SSKJ²
havstórij -a m (ọ́)
bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ:
SSKJ²
hazárd -a m (ȃ)
igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
SSKJ²
hazárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev
SSKJ²
hazardêr -ja m (ȇ)
kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
SSKJ²
hazardêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika
SSKJ²
hazardêrstvo -a s (ȇ)
igranje za denar, navadno s kartami ali kockami, katerega izid je odvisen od naključja: zabresti v dolgove zaradi hazarderstva; patološko hazarderstvo
SSKJ²
hazardíranje -a s (ȋ)
glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki
SSKJ²
hazardírati -am nedov. (ȋ)
igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki
SSKJ²
hazardíst -a m (ȋ)
hazarder: strasten hazardist
SSKJ²
hazéna -e ž (ẹ̑)
šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno
SSKJ²
hazenášica -e ž (á)
šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno:
SSKJ²
hčérica -e ž (ẹ̑)
star. hčerkica: veliko je govoril o svoji hčerici
SSKJ²
hčérin -a -o (ẹ̑)
svojilni pridevnik od hči: hčerina obleka; hčerino trmoglavljenje
SSKJ²
hčerínji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerin
♦ biol. hčerinja celica hčerinska celica
SSKJ²
hčerínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba / ustanoviti hčerinsko banko, zavarovalnico; poslovanje hčerinskih družb; razmere v hčerinskih podjetjih / hčerinska znamka
♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice
SSKJ²
hčérka -e ž (ẹ̑)
zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko
SSKJ²
hčérkica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja!
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑)
1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje
SSKJ²
hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte!
2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje
3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he
SSKJ²
heavy metal heavy metala [hêvi mêtal in hêvi metál] m (ȇ, ȇ; ȇ, ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki, (težki) metal: igrati, poslušati heavy metal; ljubitelj heavy metala; v prid. rabi: heavy metal skupina heavymetalska skupina
SSKJ²
heavymetalec -lca [hêvimetáləc] m (ȇ-ȃ)
heavymetalski glasbenik, (težko)metalec: nastop heavymetalcev
// kdor se navdušuje za heavymetalsko glasbo: heavymetalci in pankerji
SSKJ²
heavymetalski -a -o [hêvimetálski] prid. (ȇ-ȃ)
nanašajoč se na heavymetalce ali heavy metal; (težko)metalski: heavymetalska glasba, skupina, zasedba / heavymetalski raj
SSKJ²
hebáti -ám [həbati] nedov. (á ȃ)
nar. zahodno suvati, drezati: ne hebaj me; živina se heba
SSKJ²
hebraístika -e ž (í)
veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko
SSKJ²
hebraízem -zma m (ī)
jezikosl. element hebrejščine v kakem drugem jeziku:
SSKJ²
hebrêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Hebrejce: hebrejski jezik / hebrejska pisava
SSKJ²
hebrêjščina -e ž (ȇ)
hebrejski jezik: proučevati hebrejščino
SSKJ²
héc -a m (ẹ̑)
nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom
● pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin
SSKJ²
hécati -am nedov. (ẹ̑)
nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov
    hécati se 
    delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se
SSKJ²
hécen -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog.
1. šaljiv: hecen fant
2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje
    hécno prisl.:
    hecno govoriti
SSKJ²
hedóničen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. hedonski: hedonična čustva
SSKJ²
hedónik -a m (ọ́)
pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik
SSKJ²
hedoníst -a m (ȋ)
pristaš hedonizma: nazori hedonistov / vse življenje je bil hedonist
SSKJ²
hedonístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost
♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja
SSKJ²
hedonízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu
SSKJ²
hedónski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje
SSKJ²
hédžra -e ž (ẹ̑)
Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hegeljánec -nca m (ȃ)
filoz. pristaš hegeljanstva:
SSKJ²
hegeljánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hegeljance ali hegeljanstvo: hegeljanski nazori / delu se pozna vpliv hegeljanske filozofije
SSKJ²
hegeljánstvo -a s (ȃ)
filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hegeljanstva
SSKJ²
hegemón -a m (ọ̑)
knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila
// pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik
SSKJ²
hegemoníja -e ž (ȋ)
vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem
SSKJ²
hegemoníst -a m (ȋ)
pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju
SSKJ²
hegemonístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika
SSKJ²
hegemonízem -zma m (ī)
težnja po hegemoniji: velikodržavni hegemonizem
SSKJ²
héglovec -vca m (ẹ́)
filoz. pristaš heglovstva:
SSKJ²
héglovski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na heglovce ali heglovstvo: izražati se v heglovskem jeziku / heglovski idealizem
SSKJ²
héglovstvo -a s (ẹ́)
filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš heglovstva; bil je pod močnim vplivom heglovstva
SSKJ²
hehé in hehè medm. (ẹ̑; ȅ)
1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe
2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe
SSKJ²
hehèt -éta m (ȅ ẹ́)
smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati
SSKJ²
hehetánje -a s (ȃ)
glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje
SSKJ²
hehetáti se -ám se in -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́)
smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal
SSKJ²
hehetàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se (rad) heheta: hehetav človek
SSKJ²
hehetávec -vca m (ȃ)
kdor se (rad) heheta:
SSKJ²
hehljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
hahljati se: v dvorani so se hehljali
SSKJ²
heinejevski -a -o [hájnejeu̯ski] prid. (ȃ)
tak kot pri Heineju: heinejevska ironija
SSKJ²
hêj in hèj medm. (ȇ; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam?
2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje
3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hêja medm. (ȇ)
1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj!
2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj
SSKJ²
hêjo medm. (ȇ)
izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda
SSKJ²
hêjsa medm. (ȇ)
izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo
SSKJ²
hêjsasa medm. (ȇ)
izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa
SSKJ²
hêjslovánski -a -o prid. (ȇ-ȃ)
nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje
SSKJ²
hêjslovánstvo -a s (ȇ-ȃ)
slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo
SSKJ²
hèk medm. (ȅ)
posnema glas pri odkašljevanju:
SSKJ²
hêkanje in hékanje -a s (ȇ; ẹ̑)
glagolnik od hekati: hekanje ni rezervirano samo za internet; omrežno hekanje
SSKJ²
hêkati -am in hékati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) pog.
vdirati v tuje računalniške sisteme in povzročati škodo, zlasti s spreminjanjem, prisvajanjem podatkov: hekati banke
SSKJ²
hekatómba -e ž (ọ̑)
1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo
2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev
SSKJ²
hêker in héker -ja m (é; ẹ́)
1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: hekerji brez težav vdrejo v osebni računalnik; vdor hekerjev; boj proti hekerjem / računalniški heker
2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: nadobudni mladi hekerji; računalničarji in hekerji
SSKJ²
hêkerski in hékerski -a -o prid. (é; ẹ́)
nanašajoč se na hekerje ali hekanje: hekerski napad, vdor; hekersko orodje
SSKJ²
hêkerstvo in hékerstvo -a s (é; ẹ́)
pojavljanje hekerjev in njihova dejavnost: hekerstvo in kršitve avtorskih pravic
SSKJ²
heksa... ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen
SSKJ²
heksaéder -dra m (ẹ́)
geom. kocka1:
SSKJ²
heksaédrski -a -o (ẹ́)
pridevnik od heksaeder: heksaedrska oblika
SSKJ²
heksagonálen -lna -o prid. (ȃ)
geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma
♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°
SSKJ²
héksakord in heksakórd -a m (ẹ̑; ọ̑)
glasb., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov:
SSKJ²
heksámeter -tra m (á)
lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih
SSKJ²
heksán -a m (ȃ)
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika: izomeri, molekule heksana; poskus s heksanom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heksóda -e ž (ọ̑)
elektr. elektronka s šestimi elektrodami:
SSKJ²
hékt -a m (ẹ̑)
pog. hektoliter: sod drži pet hektov; hekt vina
SSKJ²
hektár -a in -ja m (ȃ)
ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih
SSKJ²
hektárski -a -o prid. (ȃ)
ekon., navadno v zvezi hektarski donos, pridelek količina pridelkov, pridelanih na enem hektaru zemljišča v enem letu: doseči višji hektarski donos pšenice
SSKJ²
héktičen -čna -o prid. (ẹ́)
med. nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušičen: hektičen bolnik / hektična rdečica na licih; pren., ekspr. hektična poezija
SSKJ²
hekto... ali hékto... in hekto... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število sto: hektoliter, hektovat
SSKJ²
hektográf -a m (ȃ)
nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: brošura je bila tiskana na hektografu
SSKJ²
hektografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nekdaj razmnoževati na hektograf: hektografirati skladbo
    hektografíran -a -o:
    hektografirana izdaja dijaškega lista
SSKJ²
hektográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hektograf: hektografska tehnika / hektografsko črnilo
SSKJ²
hektokotíl -a m (ȋ)
zool. paritvena lovka samcev pri nekaterih glavonožcih:
SSKJ²
héktolíter -tra m (ẹ̑-í)
prostorninska mera, 100 l: sod drži osem hektolitrov [hl]; hektoliter vina
SSKJ²
héktolítrski -a -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na hektoliter: hektolitrska posoda
♦ agr. hektolitrska teža žita teža stotih litrov žita
SSKJ²
héktométer -tra m (ẹ̑-ẹ̄)
dolžinska mera, 100 m:
SSKJ²
héktovát -a m (ẹ̑-ȃ)
enota za moč, 100 W:
SSKJ²
helanca tudi helánka -e [prva oblika helánka in helánca] ž (ȃ)
tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance
// tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance
SSKJ²
helebárda -e ž (ȃ)
nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami; nočni čuvaj s helebardo
SSKJ²
helebárden -dna -o (ȃ)
pridevnik od helebarda: helebardna ostrina
SSKJ²
helebardír -ja m (í)
nekdaj vojak, oborožen s helebardo: helebardirji so stražili dvižni most
SSKJ²
helebardíst -a m (ȋ)
helebardir: helebardista sta pripeljala jetnika
SSKJ²
helebárdnik -a m (ȃ)
helebardir: poveljeval je skupini helebardnikov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heleníst -a m (ȋ)
strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
SSKJ²
helenístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu
SSKJ²
helenístovski -a -o (ȋ)
pridevnik od helenist: učene helenistovske debate
SSKJ²
helenizácija -e ž (á)
glagolnik od helenizirati: helenizacija Rima / helenizacija koloniziranih otokov
SSKJ²
helenízem -zma m (ī)
1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma
// miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso
2. jezikosl. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini
SSKJ²
helenizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj helensko, grško: helenizirali so dobro polovico Male Azije / priseljence so popolnoma helenizirali
    helenizíran -a -o:
    Grki in helenizirani tujci
SSKJ²
helénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice
SSKJ²
helénstvo -a s (ẹ̑)
miselnost, kultura starih Grkov: združitev praktičnega rimstva z duhovno bogatim helenstvom
SSKJ²
héler -ja m (ẹ̑)
nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar1:
SSKJ²
helidróm in heliodróm -a m (ọ̑)
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev; heliport: helikopter je pristal na običajnem helidromu; posestvo s helidromom
SSKJ²
hélij -a m (ẹ́)
kem. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element He: s helijem polnjeni baloni
SSKJ²
hélijev -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na helij: jedra helijevih atomov
♦ elektr. helijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirani helij
SSKJ²
hélikon -a m (ẹ̑)
glasb. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena
SSKJ²
helikópter -ja m (ọ́)
motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja
SSKJ²
helikópterski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na helikopter: helikopterski propeler / uvedli so helikoptersko službo, ki bo nadzorovala promet / helikopterski desant
SSKJ²
heliocéntričen tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
astron. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem
SSKJ²
heliocentrízem -zma m (ī)
astron. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja: Kopernikov heliocentrizem
SSKJ²
heliodrom gl. helidrom
SSKJ²
heliofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline
SSKJ²
heliográf -a m (ȃ)
1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer
2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heliográm -a m (ȃ)
meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram
SSKJ²
héliogravúra -e ž (ẹ̑-ȗ)
tisk. tehnika globokega tiska s kovinske plošče: tiskati na osnovi heliogravure
SSKJ²
helioport gl. heliport
SSKJ²
helioskóp tudi helioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
astron. optična priprava za opazovanje Sonca: opazovati s helioskopom
SSKJ²
heliostát -a m (ȃ)
astron. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer:
SSKJ²
héliotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́)
tehnika, ki izkorišča sončno energijo:
SSKJ²
hélioterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze
SSKJ²
heliotróp -a m (ọ̑)
1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa
2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom
3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom
SSKJ²
heliotropízem -zma m (ī)
bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe:
SSKJ²
helipórt in heliopórt -a m (ọ̑)
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev: heliport na strehi bolnišničnega kompleksa; gradnja heliporta
SSKJ²
helmintíaza tudi helmintiáza -e ž (ȋ; ȃ)
med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci
SSKJ²
helót -a m (ọ̑)
1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti
2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov
SSKJ²
helótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na helote: helotska sužnost; helotsko življenje / helotska podrejenost
SSKJ²
hélsinški -a -o prid. (ẹ̑)
zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi
SSKJ²
hem gl. hm
SSKJ²
hematít -a m (ȋ) min.
1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita
2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom
SSKJ²
hematologíja -e ž (ȋ)
veda o krvi in krvnih boleznih: klinična, laboratorijska onkologija; strokovnjak s področja hematologije; biokemija, onkologija in hematologija / oddelek za hematologijo
SSKJ²
hematolóški -a -o prid. (ọ̑)
med. nanašajoč se na hematologijo: hematološki laboratorij / hematološka preiskava
SSKJ²
hematóm -a m (ọ̑)
med. izliv krvi v mehko tkivo: podkožni hematom; hematom v jetrih
SSKJ²
hematuríja -e ž (ȋ)
med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost: znak te bolezni je hematurija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hémbraj -te medm. (ẹ̑)
nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi
SSKJ²
hémbran -a -o prid. (ẹ̑)
nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična
    hémbrano prisl.:
    hembrano malo je tega
SSKJ²
hemeroíden -dna -o prid. (ȋ)
pog. hemoroiden: hemeroiden bolnik
SSKJ²
hemeroídi -ov m mn. (ȋ)
pog. hemoroidi: zdravljenje hemeroidov
SSKJ²
hemi... predpona v sestavljenkah
nanašajoč se na pol, polovico: hemisfera
SSKJ²
hemisfêra -e ž (ȇ)
1. geogr. polovica zemeljske oble; polobla, poluta: severna, vzhodna hemisfera
2. anat. polovica velikih ali malih možganov: desna, leva hemisfera
SSKJ²
hemisfêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na hemisfera 1: hemisferska cirkulacija zraka
SSKJ²
hemo... prvi del zloženk
nanašajoč se na kri: hemofilija, hemoglobin
SSKJ²
hemofilíja -e ž (ȋ)
med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost: podedoval je hemofilijo
SSKJ²
hemofílik -a m (í)
kdor ima hemofilijo: pri hemofilikih že majhne rane privedejo do neustavljivih krvavitev; društvo hemofilikov; zdravljenje hemofilikov
SSKJ²
hemoglobín -a m (ȋ)
biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina
SSKJ²
hemográm -a m (ȃ)
med. zapis rezultata krvne preiskave:
SSKJ²
hemolítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hemolizo: hemolitični simptomi / hemolitična anemija
SSKJ²
hemolíza -e ž (ȋ)
med. razpadanje rdečih krvničk in sprostitev hemoglobina iz njih: dolga operacija srca je bila tvegana zaradi hemolize
SSKJ²
hemolizín -a m (ȋ)
med. snov, ki povzroča hemolizo: bakterijski hemolizin
SSKJ²
hemorágičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hemoragijo: hemoragični tifus; hemoragična mrzlica / hemoragična diateza
SSKJ²
hemoragíja -e ž (ȋ)
med. izliv, iztekanje krvi iz žil, krvavitev:
SSKJ²
hemoroíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hemoroide: hemoroiden bolnik / hemoroidna krvavitev / slabš. star, hemoroiden uradnik
SSKJ²
hemoroídi -ov m mn. (ȋ)
med. bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini, zlata žila: operirati hemoroide
SSKJ²
hémpa -e ž (ẹ̑)
nar. vzhodno, slabš. neumna, nespametna ženska: ne poslušaj je, saj vidiš, da je hempa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
héna -e ž (ẹ̑)
bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni
// kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje
SSKJ²
héncaj -te medm. (ẹ̑)
star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo!
SSKJ²
héncan -a -o prid. (ẹ̑)
star. presnet, šmentan: hencana neroda
    héncano prisl.:
    hencano hitro je obmolknil
SSKJ²
hêndikep tudi handicap -a [hêndikep] m (ȇ)
1. invalidnost: proučevanje hendikepa; pogovor, predavanje o hendikepu; ljudje s hendikepom / telesni hendikep
2. šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na hendikep; tekmovati po pravilih hendikepa / igralec golfa, športnik z nizkim, visokim hendikepom
// publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen hendikep; podjetju je kljub vsem hendikepom uspelo osvojiti svetovni trg; dodaten, hud, velik hendikep; v prid. rabi: hendikep tekma; hendikep vožnja
SSKJ²
hendikepírati -am tudi handicapirati -am [hendikepírati] dov. in nedov. (ȋ)
publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: zakon hendikepira določene skupine, stranke / bolezen, nesreča ga je povsem hendikepirala / vsakega nasprotnika že vnaprej hendikepira s kakšno negativno oznako
    hendikepíran tudi handicapiran -a -o
    invaliden: hendikepirani ljudje, osebe, posamezniki; hendikepirani športniki
SSKJ²
henry -ja [hénri] m (ẹ̑)
fiz. enota za merjenje električne induktivnosti: induktivnost tuljave je pet henryjev
SSKJ²
hènt medm. (ȅ)
star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo!
SSKJ²
héntaj -te medm. (ẹ̑)
star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no!
SSKJ²
héntan -a -o prid. (ẹ̑)
star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot vzklik hentana reč, zdaj pa imamo
    héntano prisl.:
    to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel proč!
SSKJ²
hèp medm. (ȅ)
posnema glas race:
SSKJ²
hépati -am nedov. (ẹ̑)
oglašati se z glasom hep: race po dvorišču hepajo vsak večer (M. Kranjec)
SSKJ²
hepatítis -a m (ȋ)
med. vnetje jeter: imeti hepatitis; epidemični hepatitis
SSKJ²
hepening gl. happening
SSKJ²
heptán -a m (ȃ)
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje sedem atomov ogljika: izomeri heptana
SSKJ²
heraklít -a m (ȋ)
gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita
SSKJ²
heraklíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na heraklit: heraklitne plošče / heraklitna stena
SSKJ²
heráldičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane
    heráldično prisl.:
    heraldično stiliziran lev
SSKJ²
heráldik -a m (á)
strokovnjak za heraldiko:
SSKJ²
heráldika -e ž (á)
veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko
SSKJ²
herbárij -a m (á)
s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
herbárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na herbarij: herbarijska rastlina / herbarijsko gradivo za študij
SSKJ²
herbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
bot. nabirati rastline za herbarij in jih vanj vlagati: pri botaniki se učenci učijo tudi herbarizirati
SSKJ²
herbicíd -a m (ȋ)
agr. kemično sredstvo za uničevanje škodljivih rastlin, zlasti plevela: škropiti s herbicidi
SSKJ²
herbicíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na herbicide: herbicidno sredstvo / herbicidno delovanje
SSKJ²
herc gl. hertz
SSKJ²
hercegôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na Hercegovce ali Hercegovino: hercegovsko narečje / hercegovski tobak
SSKJ²
herderjánstvo -a s (ȃ)
idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva
SSKJ²
hereditáren -rna -o prid. (ȃ)
biol. deden: hereditarna bolezen, obremenjenost / hereditarna osnova
    hereditárno prisl.:
    hereditarno obremenjen; hereditarno spremenjena celica
SSKJ²
hereditárnost -i ž (ȃ)
biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti
SSKJ²
hêres -a m (ȇ)
močno, dišeče špansko vino: kozarec heresa
SSKJ²
herétičen -čna -o prid. (ẹ́)
rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična ločina / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko
SSKJ²
herétičnost -i ž (ẹ́)
rel. krivovernost: heretičnost nauka
SSKJ²
herétik -a m (ẹ́)
rel. krivoverec: Cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik
SSKJ²
herezíja -e ž (ȋ)
rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija
SSKJ²
hêrkul -a m (ȇ)
ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul
♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules
SSKJ²
hêrkulski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na herkule: herkulski človek; herkulska postava / herkulska moč / herkulsko dejanje
SSKJ²
hêrma -e ž (ȇ)
um. glava ali doprsni kip, ki prehaja spodaj v podstavek: herme grških bogov in znamenitih mož
SSKJ²
hermafrodít -a m (ȋ)
biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati; dvospolnik: nekatere ribe so hermafroditi
SSKJ²
hermafroditízem -zma m (ī)
biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku
SSKJ²
hermafrodítski -a -o prid. (ȋ)
biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hermelíka -e ž (í)
1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike
2. liker iz te rastline: piti hermeliko
SSKJ²
hermelín -a m (ȋ)
podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa: nastavljati hermelinom pasti
// krzno te živali: kraljevski plašč iz hermelina
SSKJ²
hermelínast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz hermelinovega krzna: hermelinast plašč; hermelinasto ogrinjalo
SSKJ²
hermelínji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na hermeline: čopič iz hermelinje dlake / hermelinje krzno
SSKJ²
hermelínov -a -o (ȋ)
pridevnik od hermelin: hermelinovo krzno
SSKJ²
hermenévtičen -čna -o (ẹ́)
pridevnik od hermenevtika: hermenevtična razlagalna metoda
SSKJ²
hermenévtika -e ž (ẹ́)
rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza
SSKJ²
hermétičen -čna -o prid. (ẹ́)
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk
♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
    hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti:
    hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli
SSKJ²
hermétičnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost: nova tesnila zagotavljajo popolno hermetičnost / hermetičnost moderne lirike
SSKJ²
hermétik -a m (ẹ́)
publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi:
SSKJ²
hermetízem -zma m (ī)
publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza
SSKJ²
hêrnija -e ž (é)
med. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila1: zaradi prevelikega napora je nastopila hernija / operacija hernije
SSKJ²
heródež -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja
SSKJ²
heróičen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. herojski: heroičen boj; heroično dejanje / heroični homerski svet
SSKJ²
heróičnost -i ž (ọ́)
knjiž. lastnost, značilnost heroičnega: heroičnost in tragika osrednje osebe v romanu / narejena heroičnost
SSKJ²
heroín -a m (ȋ)
močno mamilo iz morfija: uživati heroin; tihotapci heroina
SSKJ²
heroína -e ž (ȋ)
1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame
2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča
SSKJ²
heroínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na heroin: heroinski odvisnik / heroinska pot tihotapska pot, po kateri se preprodaja heroin
SSKJ²
heroízem -zma m (ī)
izreden pogum, junaštvo: revolucionarni heroizem; heroizem proletarskih brigad / delovni heroizem / slabš. zlagan, operetni heroizem
SSKJ²
heroizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati kaj herojsko, junaško: film heroizira preteklost
    heroizíran -a -o:
    idealizirane in heroizirane osebe v romanu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
herój -a m (ọ̑)
1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom
2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
SSKJ²
herójinja -e ž (ọ̑)
ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje, junakinja: uporniška herojinja; herojinja svojega časa / narodna herojinja
SSKJ²
herójski -a -o prid. (ọ̑)
izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba
♦ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep
    herójsko prisl.:
    herojsko so padli za domovino
SSKJ²
herójstvo -a s (ọ̑)
1. izreden pogum, junaštvo: herojstvo kmečkih upornikov
2. herojsko dejanje: pripovedovati o velikih herojstvih
SSKJ²
hêros -a m (ȇ)
v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
SSKJ²
herostrát in heróstrat -a m (ȃ; ọ̑)
knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem
SSKJ²
herostrátski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava
2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti
    herostrátsko prisl.:
    herostratsko slavna knjiga
SSKJ²
herostrátstvo -a s (ȃ)
knjiž. herostratsko dejanje: zagrešiti herostratstvo
SSKJ²
hêrpes -a m (ȇ)
med. virusna bolezen z mehurčastimi izpuščaji na koži ali na sluznici: herpes na ustnicah
SSKJ²
hêrpesen -sna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na herpes: herpesni virus; herpesna okužba / herpesni izpuščaj, mehurček / herpesni konjunktivitis
SSKJ²
herpétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na herpes: herpetična okužba; herpetično vnetje / herpetični izpuščaj, mehurček / herpetični encefalitis
SSKJ²
hertz in hêrc -a [hêrc] m (ȇ)
fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz]
SSKJ²
hês -a tudi -- m (ȇ)
glasb. za polton znižani ton h; ton b
SSKJ²
hetêra -e ž (ȇ)
pri starih Grkih lahkoživa, izobražena ženska, zlasti kot prostitutka za višje, izobraženske sloje: lepa in duhovita hetera / imeti hetero
SSKJ²
heteríja -e ž (ȋ)
v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije
SSKJ²
heterízem -zma m (ī)
lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji:
SSKJ²
hétero -- prid. (ẹ̑) pog.
s spolnim nagnjenjem do oseb drugega spola; heteroseksualen: hetero moški, par; hetero skupnost; biti hetero
SSKJ²
hetero... prvi del zloženk
nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen
SSKJ²
heterodóksen -sna -o prid. (ọ̑)
rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta
SSKJ²
heterodoksíja -e ž (ȋ)
rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heterofoníja -e ž (ȋ)
glasb. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo:
SSKJ²
heterogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
SSKJ²
heterogénost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva
SSKJ²
heterogénski -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi
SSKJ²
heterogoníja -e ž (ȋ)
zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh
SSKJ²
heteromórfen -fna -o prid. (ọ̑)
biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina
SSKJ²
heteromórfnost -i ž (ọ̑)
biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika
SSKJ²
heteronómen -mna -o prid. (ọ̑)
knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika
SSKJ²
heteronomíja -e ž (ȋ)
knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija
♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud
SSKJ²
heteropoláren -rna -o prid. (ȃ)
1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator
2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez
SSKJ²
heteroseksuálec -lca m (ȃ)
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb nasprotnega spola: zveze med heteroseksualci; homoseksualci in heteroseksualci
SSKJ²
heteroseksuálen -lna -o prid. (ȃ)
s spolnim nagnjenjem do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos
SSKJ²
heterosilábičen -čna -o prid. (á)
jezikosl. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas
SSKJ²
heterotrófen -fna -o prid. (ọ̑)
biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja
    heterotrófno prisl.:
    glive se hranijo heterotrofno
SSKJ²
heteróza -e ž (ọ̑)
biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze
SSKJ²
heterózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj
SSKJ²
heterozigóten -tna -o prid. (ọ̑)
biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica
SSKJ²
hetêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od hetera: hetersko življenje
SSKJ²
hetítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi; hetitski jezik; hetitska kultura
SSKJ²
hetítščina -e ž (ȋ)
hetitski jezik: dela babilonske književnosti so prevajali v hetitščino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hétman -a m (ẹ̑)
na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman
SSKJ²
hétmanski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hetmane: hetmanska oblast; hetmansko dostojanstvo
SSKJ²
hétmanstvo -a s (ẹ̑)
naslov, dejavnost hetmanov: imel je vse časti in ugodnosti, ki so izvirale iz hetmanstva
SSKJ²
hévreka medm. (ẹ̑)
knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot!
SSKJ²
hevrístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen
♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj
SSKJ²
hevrístika -e ž (í)
filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj:
SSKJ²
hí1 medm. (ȋ)
klic konju naprej!: hi, konjiček! / hi hot!
SSKJ²
hì2 in hí medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas pri smejanju: hi, se kratko zasmeje; hi hi hi!
SSKJ²
hiát -a m (ȃ)
jezikosl. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk
SSKJ²
híba -e ž (í)
pog. napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti
SSKJ²
híbav -a -o prid. (í)
pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo
SSKJ²
híbavost -i ž (í)
pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa
SSKJ²
híben -bna -o prid. (ȋ)
pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja
SSKJ²
hibernácija -e ž (á)
med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo
SSKJ²
hibískov -a -o (ȋ)
pridevnik od hibiskus: hibiskovi rožnati cveti; hibiskov grm
SSKJ²
hibískus -a tudi -íska m (ȋ)
bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus: cvetovi, listi, semena hibiskusa; izvleček hibiskusa
SSKJ²
híbnost -i ž (ȋ)
pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila
SSKJ²
hibríd -a m (ȋ)
biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom
SSKJ²
hibríden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila
♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic
SSKJ²
hibridizácija -e ž (á)
biol. križanje, zlasti rastlin: s hibridizacijo so vzgojili odpornejše rastline
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hibrídka -e ž (ȋ)
biol. potomka staršev z različno dedno osnovo; križanka2: raznobarvne in velecvetne hibridke
SSKJ²
hibrídnost -i ž (ȋ)
biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze
// sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin
SSKJ²
hidálgo -a m (ȃ)
v fevdalni Španiji nižji plemič: ponosen španski hidalgo
SSKJ²
hídra -e ž (ȋ)
v grški mitologiji vodna kača z devetimi glavami: boji herojev s hidrami / ekspr., z oslabljenim pomenom hidra fašizma, komunizma
♦ zool. majhen sladkovodni polip, ki živi v sožitju z algami, Chlorohydra viridissima
SSKJ²
hidrácija -e ž (á)
vnašanje tekočine, navadno vode, v organizem, za preprečitev dehidracije: poskrbite za ustrezno hidracijo pred tekom in po njem; hidracija kože, telesa; dodatki za hidracijo
SSKJ²
hidránt -a m (ā)
naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode: gasilci so priključili cevi na hidrant; cestni, požarni, vrtni hidrant
SSKJ²
hidránten -tna -o (ȃ)
pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica
SSKJ²
hidrát -a m (ȃ) kem.
1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata
2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata
SSKJ²
hidratácija -e ž (á)
kem. vezanje spojin z vodo v hidrate: hidratacija cementa / hidratacija ionov
SSKJ²
hidratírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. vezati spojine z vodo v hidrate: hidratirati oksid v kislino
    hidratíran -a -o:
    hidratirana sol kristalna sol, ki vsebuje kristalno vodo
SSKJ²
hidratizácija -e ž (á)
kem. hidratacija: proces hidratizacije
SSKJ²
hidratizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. hidratirati: nežgana glinica na zraku hidratizira
SSKJ²
hidrávličen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave
2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje
3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo
♦ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom
    hidrávlično prisl.:
    zavorni pritiski se prenašajo hidravlično
SSKJ²
hidrávlik -a m (á)
strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik
SSKJ²
hidrávlika -e ž (á)
1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko
2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki
SSKJ²
hidrazín -a m (ȋ)
kem. brezbarvna, kadeča se tekočina, ki se uporablja zlasti kot sestavina raketnega goriva in kot reducent:
SSKJ²
hidríd -a m (ȋ)
kem. spojina vodika z drugim elementom: kalcijev hidrid
SSKJ²
hidríranje -a s (ȋ)
glagolnik od hidrirati: hidriranje apna / hidriranje premoga
SSKJ²
hidrírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem.
1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno
2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje
    hidríran -a -o:
    grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
SSKJ²
hidro... ali hídro... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na vodo: hidrogenski, hidroliza; hidromehanika, hidrometeorološki; hidrobus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hídroaviácija -e ž (ȋ-á)
del letalstva, ki ima v svojem sestavu samo hidroavione: vojna hidroaviacija
SSKJ²
hídroavión -a m (ȋ-ọ̑)
letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: eskadrilja hidroavionov
SSKJ²
hídrobáza -e ž (ȋ-ā)
oporišče za hidroavione: vojaška hidrobaza
SSKJ²
hídrobiologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o organizmih, ki živijo v vodi, in o življenjskih razmerah v vodi:
SSKJ²
hídrobiolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na hidrobiologijo: hidrobiološke raziskave; hidrobiološke razmere v naših rekah / hidrobiološki zavod
SSKJ²
hídrobus -a m (ȋ)
večji motorni čoln za prevoz potnikov na krajše razdalje: zvezo čez kanal vzdržujejo s hidrobusom
SSKJ²
hidrocefálnost tudi hidrokefálnost -i ž (ȃ)
med. čezmerno nabiranje tekočine v lobanjski votlini, vodenoglavost: otrok je umrl zaradi hidrocefalnosti
SSKJ²
hídrocentrála -e ž (ȋ-ȃ)
elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: jez hidrocentral; sistem hidrocentral z akumulacijskimi jezeri
SSKJ²
hídrodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak
// ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika
SSKJ²
hídrodinámika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika
SSKJ²
hídroelektrárna -e ž (ȋ-ȃ)
elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: hidroelektrarna obratuje
♦ elektr. pretočna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena
SSKJ²
hídroeléktričen -čna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah: izkušnje pri gradnji hidroelektričnih naprav
SSKJ²
hídroenergétika -e ž (ȋ-ẹ́)
dejavnost, ki oskrbuje prebivalstvo, gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah: obstajajo ugodni pogoji za razvoj hidroenergetike
// nauk o tem: ukvarja se s teoretičnimi problemi hidroenergetike
SSKJ²
hídroenergétski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na hidroenergetiko: hidroenergetski objekti; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem območju, ki tvorijo zaključeno celoto / hidroenergetska osnova gospodarstva
SSKJ²
hídroenergíja -e ž (ȋ-ȋ)
1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije
2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije
SSKJ²
hidrofílen -lna -o prid. (ȋ)
kem. ki se veže z vodo, omočljiv: hidrofilni koloid; hidrofilna gaza
♦ bot. hidrofilna rastlina rastlina, ki uspeva na mokrih tleh
SSKJ²
hidrofít -a m (ȋ)
bot. rastlina, ki uspeva v vodi; vodna rastlina2:
SSKJ²
hidrofóben -bna -o prid. (ọ̑)
kem. ki se ne veže z vodo, neomočljiv: olja so hidrofobna
SSKJ²
hidrofobíja -e ž (ȋ)
med. bolezenski strah pred vodo: zdravnik je ugotovil prve znake hidrofobije
SSKJ²
hidrofón -a m (ọ̑)
teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi: odkrivanje podmornic s hidrofonom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidrofór -a in -ja m (ọ̑)
teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor
SSKJ²
hidrogén -a m (ẹ̑)
kem. vodik
SSKJ²
hidrogeníranje -a s (ȋ)
glagolnik od hidrogenirati: hidrogeniranje plinov, premoga
SSKJ²
hidrogenírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. uvajati vodik v spojino: hidrogenirati olje, premog
SSKJ²
hidrogénkarbonát -a m (ẹ̑-ȃ)
kem. kisla sol ogljikove kisline: kalcijev, natrijev hidrogenkarbonat; karbonat in hidrogenkarbonat
SSKJ²
hidrogénski -a -o prid. (ẹ̑)
voj. nanašajoč se na jedrsko strelivo največje sile: hidrogenska bomba, eksplozija; hidrogensko orožje / hidrogenska vojna vojna z uporabo jedrskega orožja
SSKJ²
hidrogénsulfát -a m (ẹ̑-ȃ)
kem. kisla sol žveplove kisline:
SSKJ²
hidrogénsulfít -a m (ẹ̑-ȋ)
kem. kisla sol žveplaste kisline:
SSKJ²
hídrogeologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o podzemeljskem vodovju:
SSKJ²
hídrogeolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na hidrogeologijo: hidrogeološke raziskave / hidrogeološka karta karta, ki prikazuje stanje podzemeljskega vodovja
SSKJ²
hídroglíser -ja m (ȋ-ī)
motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom
SSKJ²
hidrográf -a m (ȃ)
strokovnjak za hidrografijo:
SSKJ²
hidrografíja -e ž (ȋ)
veda o vodovju: hidrografija in oceanografija; inštitut za hidrografijo / hidrografija krasa
SSKJ²
hidrográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površju
♦ geogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah
SSKJ²
hídroizolácija -e ž (ȋ-á)
1. obdajanje, premazovanje s snovjo, materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, vode: hidroizolacija kleti
2. izdelek iz snovi, materiala, ki pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, vode: proizvodnja hidroizolacij; zaključni sloj hidroizolacije; zamenjava hidroizolacije
SSKJ²
hídroizolacíjski in hídroizolácijski -a -o prid. (ȋ-ȋ; ȋ-á)
nanašajoč se na hidroizolacijo: hidroizolacijski material, premaz / hidroizolacijski ukrepi
SSKJ²
hídroizolírati -am dov. in nedov. (ȋ-ȋ)
obdati, premazati s snovjo, z materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, vode: hidroizolirati tla
SSKJ²
hidrokefalnost gl. hidrocefalnost
SSKJ²
hidrokinón -a m (ọ̑)
fot. organska snov, ki se rabi za pripravo (fotografskega) razvijalca: metol in hidrokinon
SSKJ²
hidroksíd -a m (ȋ)
kem. spojina kovine s hidroksilno skupino: barijev, natrijev hidroksid / amonijev hidroksid vodna raztopina amonijaka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidroksíl -a m (ȋ)
kem. enovalentna atomska skupina iz enega atoma vodika in enega atoma kisika:
SSKJ²
hidroksílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hidroksil: hidroksilna skupina
♦ fiz. hidroksilni anioni
SSKJ²
hidrolítičen -čna -o (í)
pridevnik od hidroliza: hidrolitični postopek
SSKJ²
hidrolíza -e ž (ȋ)
kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine: hidroliza maščob, soli
SSKJ²
hidrolizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. razstavljati spojino s hidrolizo: hidrolizirati maščobe / mila rada hidrolizirajo; kromov sulfat se hidrolizira v bazični kromov sulfat in žveplovo kislino
SSKJ²
hidrológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi
SSKJ²
hidrologíja -e ž (ȋ)
veda o vodovju: uporaba dosežkov hidrologije v kmetijstvu; sekcija za hidrologijo krasa
SSKJ²
hidrolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hidrologijo: hidrološki inštitut; hidrološka preiskava zemljišča / hidrološke razmere
SSKJ²
hídromasáža -e ž (ȋ-ȃ)
masaža z vodo, vodnimi curki: izvajati hidromasažo / bazen s hidromasažo
SSKJ²
hídromeháničen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanična teorija trenja / izvoz hidromehanične opreme
SSKJ²
hídromehánika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o silah in gibanju tekočin:
SSKJ²
hídromehánski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanski zakoni / hidromehanske naprave naprave za opremo elektrarn
SSKJ²
hídromeliorácija -e ž (ȋ-á)
izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem: izdelati načrt za hidromelioracijo
SSKJ²
hídromelioracíjski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na hidromelioracijo: hidromelioracijska dela / hidromelioracijski sistem
SSKJ²
hídrometamorfóza -e ž (ȋ-ọ̑)
petr. hidrotermalna metamorfoza:
SSKJ²
hídrometeorolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na hidrologijo in meteorologijo: hidrometeorološke razmere določenega kraja / hidrometeorološka služba
SSKJ²
hidrometríja -e ž (ȋ)
veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka:
SSKJ²
hidroplán -a m (ȃ)
letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: izvidniški hidroplan
SSKJ²
hidroplánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hidroplan: hidroplansko oporišče / hidroplanska enota
SSKJ²
hidropónika -e ž (ọ́)
vrtn. gojitev rastlin v vodi, ki vsebuje vse za rast potrebne rudninske snovi:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidropónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hidroponiko: hidroponski lončki / hidroponski način pridelovanja vrtnin
SSKJ²
hidrosfêra -e ž (ȇ)
geogr. vodovje na zemeljskem površju: atmosfera in hidrosfera
SSKJ²
hídrosistém -a m (ȋ-ẹ̑)
grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava–Tisa–Donava
SSKJ²
hídrostátičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organ
♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine
SSKJ²
hídrostátika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o mirujočih tekočinah in mirujočih telesih v njih: zakonitosti hidrostatike
SSKJ²
hídrotéhničen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
nanašajoč se na hidrotehniko: kanal je hidrotehnični objekt / hidrotehnična dela v pristanišču / hidrotehnični inženir
SSKJ²
hídrotéhnik -a m (ȋ-ẹ́)
strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik
SSKJ²
hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́)
veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko
// uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
SSKJ²
hídroterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
med. zdravljenje z vodo: izvajati hidroterapijo; bazen, prostor za hidroterapijo; hidroterapija, klistiranje in masaža / bazen, kopališče, zdravilišče s hidroterapijo
SSKJ²
hídrotermálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo: hidrotermalne raztopine / hidrotermalni mineral rudnina, ki se izloči iz naravne vroče vodne raztopine; hidrotermalna metamorfoza spremembe kamnin pod vplivom vročih vodnih raztopin
    hídrotermálno prisl.:
    pirit nastaja hidrotermalno
SSKJ²
hierárh -a m (ȃ)
1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi Katoliške cerkve
2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
SSKJ²
hierárhičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnosti
♦ rel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi
    hierárhično prisl.:
    hierarhično urejena družba
SSKJ²
hierárhičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost hierarhičnega: hierarhičnost fevdalne družbe
SSKJ²
hierarhíja -e ž (ȋ)
razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji
// visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije
SSKJ²
hierarhizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. razvrščati (posameznike) po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhizirati organizacijo
    hierarhizíran -a -o:
    hierarhizirana družba
SSKJ²
hierátičen -čna -o prid. (á) knjiž.
1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir
2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost
♦ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih
SSKJ²
hierátski -a -o prid. (ȃ)
arheol., v zvezi hieratska pisava poenostavljena hieroglifska pisava v starem Egiptu:
SSKJ²
hieroglíf -a m (ȋ)
1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife
// mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi
2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov
SSKJ²
hieroglífen -fna -o (ȋ)
pridevnik od hieroglif: hieroglifna pisava
SSKJ²
hieroglífski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hífa -e ž (ī)
bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka:
SSKJ²
hi-fi -- [háj-fí] v prid. rabi (ȃ-ȋ)
elektr. žarg. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave
SSKJ²
higiéna -e ž (ẹ̑)
1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene
2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena
♦ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
SSKJ²
higiéničarka -e ž (ẹ́)
ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu
SSKJ²
higiéničen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na higiena 2: higienične razmere / stanovanje je higienično
    higiénično prisl.:
    higienično urejeno naselje
SSKJ²
higiéničnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost higieničnega: higieničnost prostorov
SSKJ²
higiénik -a m (ẹ́)
zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika
// kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik
SSKJ²
higiénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična
SSKJ²
higro... prvi del zloženk
nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop
SSKJ²
higrofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina
SSKJ²
higrofít -a m (ȋ)
bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit
SSKJ²
higrofóben -bna -o prid. (ọ̑)
bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina
SSKJ²
higrográf -a m (ȃ)
meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku:
SSKJ²
higrométer -tra m (ẹ̄)
meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer:
SSKJ²
higrometríja -e ž (ȋ)
meteor. nauk o merjenju vlage v zraku:
SSKJ²
higroskóp tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu
SSKJ²
higroskópen -pna -o prid. (ọ̑)
fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov
SSKJ²
higroskópičen -čna -o prid. (ọ́)
fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen
SSKJ²
higroskópičnost -i ž (ọ́)
fiz. lastnost, značilnost higroskopičnega: higroskopičnost kuhinjske soli
SSKJ²
higroskópnost -i ž (ọ̑)
fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
higroskópski -a -o prid. (ọ̑)
fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka
SSKJ²
hihetánje -a s (ȃ)
glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje
SSKJ²
hihetáti se -ám se tudi -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́)
hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se
SSKJ²
hihì in hihí medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas pri smejanju: to je prijetno, hihi!
SSKJ²
hihíkanje -a s (ī)
glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje
SSKJ²
hihíkati -am tudi hihíkati se -am se nedov. (ī)
star. hihitati se: navihano je hihikal; pritajeno so hihikali po kotih
SSKJ²
hihít -a m (ȋ)
(pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit
SSKJ²
hihitánje tudi hihítanje -a s (ȃ; ī)
glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje
SSKJ²
hihitáti se -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov. (á ȃ, í; ī)
(pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali
    hihitajóč se -a -e:
    hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh
SSKJ²
hihitàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se (rad) hihita: hihitava ženska
SSKJ²
hihitávec -vca m (ȃ)
kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce
SSKJ²
hihòt1 -ôta m (ȍ ó)
(pritajen) smeh: iz kota sobe je prihajal hihot
SSKJ²
híhót2 medm. (ȋ-ọ̑)
klic konju naprej v desno!: pognal je: hihot!
SSKJ²
hihotáti se -ám se tudi -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́)
knjiž. hihitati se: tem porogljivim besedam se je samo hihotal
SSKJ²
hijacínt -a m (ȋ)
1. knjiž. hijacinta: hijacinti dišijo
2. min. poldrag kamen oranžne barve: prstan s hijacintom
SSKJ²
hijacínta -e ž (ȋ)
okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah
SSKJ²
hijacíntov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hijacinto: hijacintove čebulice / nežna hijacintova barva
SSKJ²
hijéna -e ž (ẹ̑)
1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih
♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah
2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
SSKJ²
hijénji -a -e (ẹ̑)
pridevnik od hijena: hijenja dlaka, koža
SSKJ²
hijénski -a -o prid. (ẹ̑)
slabš. tak kot pri hijeni: iz beznice so prihajali hijenski glasovi / hijenski smeh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
híjo medm. (ȋ)
klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in – hijo! proti domu
SSKJ²
híkori -ja m (ȋ)
severnoameriško drevo, ki daje trd, prožen les: les, orehi hikorija / pog. smuči iz hikorija hikorijevega lesa
SSKJ²
híkorice -ric ž mn. (ȋ)
šport. žarg. smuči iz hikorijevega lesa: zlomil je hikorice
SSKJ²
híkorijev -a -o (ȋ)
pridevnik od hikori: hikorijev les
SSKJ²
hiliástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hiliazem: hiliastična vizija / hiliastična načela
SSKJ²
hiliázem -zma m (ā)
rel., v nekaterih ločinah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji:
SSKJ²
hilomorfízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela:
SSKJ²
hilozoízem -zma m (ī)
filoz. nauk grških filozofov, da je življenje lastnost materije:
SSKJ²
hílus -a m (ȋ)
anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice
SSKJ²
hílusen -sna -o (ȋ)
pridevnik od hilus: hilusne bezgavke
SSKJ²
himalaízem -zma m (ī)
alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Himalaje:
SSKJ²
himalájec -jca m (ȃ)
kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev
SSKJ²
himalájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava
♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara
SSKJ²
hímen -a m (ī)
knjiž. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen
SSKJ²
himénij -a m (ẹ́)
bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica
SSKJ²
himêra -e ž (ȇ)
v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
SSKJ²
himêričen -čna -o (é)
pridevnik od himera: himerična zver
SSKJ²
hímna -e ž (ȋ)
1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, klubska, narodna, proletarska himna
2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela
3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne
// pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev:
SSKJ²
hímničen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na himno: himnično pesništvo / himnični slog / himničen zanos
SSKJ²
hímničnost -i ž (í)
lastnost, značilnost himničnega: himničnost poeme / biblijska himničnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hímnika -e ž (í)
lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika
// himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi
SSKJ²
himnologíja -e ž (ȋ)
veda o himnah:
SSKJ²
hímnus -a tudi -mna m (ȋ)
knjiž. hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus
SSKJ²
hinávček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček
SSKJ²
hinávčenje -a s (ā)
glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje
SSKJ²
hinavčeváti -újem nedov. (á ȗ)
hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati
SSKJ²
hinávčiti -im nedov. (ā ȃ)
hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi
// preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje
SSKJ²
hinávec -vca m (ȃ)
hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec
SSKJ²
hináviti -im nedov. (á ȃ)
star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen
SSKJ²
hinávka -e ž (ȃ)
hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji
SSKJ²
hinávski -a -o prid.(ȃ)
ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh
    hinávsko prisl.:
    hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen
SSKJ²
hinávstvo -a s (ȃ)
hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo
SSKJ²
hinávščina -e ž (ȃ)
hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna
SSKJ²
hinávščiti -im nedov. (ā ȃ)
zastar. hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi
SSKJ²
hínderhônder -dra [hindərhondər] m (ȋ-ó)
zastar. nerazumljiva, zlasti nemška govorica: slišati je bilo samo hinderhonder
SSKJ²
híndi -ja m (ȋ)
eden od uradnih jezikov Indije: pogovarjati se v hindiju; v prid. rabi: uporabljati hindi jezik
SSKJ²
hindú tudi híndu -ja m (ȗ; ȋ)
pripadnik hinduizma: hinduji, budisti in muslimani
SSKJ²
hinduízem -zma m (ī)
najbolj razširjena indijska vera:
SSKJ²
híndujec -jca m (ȋ)
pripadnik hinduizma: pravoverni hindujec
SSKJ²
híndujski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hinduje ali hinduizem: hindujski spisi / hindujski tempelj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gŕmje -a s (ȓ)
grmovje: izginil je med drevjem in grmjem; gosto grmje
SSKJ²
grmljáva -e ž (ȃ)
star. grmenje: nevihta z bliski in grmljavo
SSKJ²
grmljávica in gŕmljavica -e ž (ȃ; ȓ)
1. oddaljeno, komaj slišno grmenje: bliski in grmljavica / grmljavica topov
2. nar. vzhodno grmenje: bobneča grmljavica
SSKJ²
grmòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. grmenje: oglasil se je votel grmot / grmot motorjev
SSKJ²
grmôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na grm ali grmovje: grmovna vegetacija
♦ gozd. grmovni sloj sloj, ki obsega vegetacijo do višine grmovja
SSKJ²
grmôvje -a s (ȏ)
več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem
SSKJ²
gŕmovka -e ž (ȓ)
zool. velika južnoameriška strupena kača, Lachesis:
SSKJ²
grmôvnat -a -o prid. (ȏ)
porasel z grmovjem: grmovnat svet
SSKJ²
grmôvnica -e ž (ȏ)
vrtn. lesnata rastlina, ki raste v obliki grma: obrezovanje grmovnic
SSKJ²
grmôvščica -e ž (ȏ)
zool. ptica z žvepleno rumenim grlom, ki gnezdi na tleh, Phylloscopus sibilatrix:
SSKJ²
grmúša -e ž (ú)
zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik1: grmuše in golobi
SSKJ²
grmúšelj -šlja m (ú)
star. grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj
SSKJ²
gròb1 grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobôvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh (ȍ ó)
prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu
// pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka
// ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni
● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
♦ arheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
SSKJ²
grób2 -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄)
1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim
2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade
3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako
♦ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo
    gróbo tudi grobó prisl.:
    igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka
    gróbi -a -o sam.:
    na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani
SSKJ²
gróbanica -e ž (ọ̑)
agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo
SSKJ²
gróbanje -a s (ọ̑)
glagolnik od grobati: grobanje trt / grobanje krompirja
SSKJ²
grobár -ja m (á)
1. kdor koplje grobove: opravljal je službo grobarja; pren., knjiž. sam je bil grobar svoje časti
2. zool., v zvezi navadni grobar hrošč, ki leže jajčeca v mrtvo žival in jo potem zakoplje, Necrophorus vespillo:
SSKJ²
grobárka -e ž (á)
ženska, ki koplje grobove: grobarka na mestnem pokopališču / pren. grobarka podjetja
SSKJ²
grobárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na grobarje: grobarski poklic / ob pogrebu so plačali še grobarsko pristojbino
SSKJ²
grobárstvo -a s (ȃ)
opravljanje grobarskega poklica: prevzel je grobarstvo v bližnjem mestu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gróbati -am nedov. (ọ̑)
1. agr. razmnoževati z grobanicami: grobati ribez, trte
2. nar. koroško osipavati, ogrebati: grobati krompir
SSKJ²
grôbček -čka m (ō)
ekspr. grobek: zeleni grobček
SSKJ²
grôbek -bka m (ō)
nav. ekspr. manjšalnica od grob: otroški grobki; zeleni grobek
♦ rel. majhna vdolbina z relikvijami sredi oltarja
SSKJ²
gróbeljnik -a [grobəljnik] m (ọ̑)
bot. nizka rastlina z rumenimi cveti, Alyssum:
SSKJ²
grôben -bna -o prid. (ō)
1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen
♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev
2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina
// zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom
    grôbno prisl.:
    bil je grobno tih
SSKJ²
grobiján -a m (ȃ)
ekspr. grob človek: ta človek nima nobene srčne kulture, grobijan je; po videzu bi ga lahko imel za grobijana, če ga ne bi poznal
SSKJ²
grobijánski -a -o prid. (ȃ)
ekspr. grob2: fant je zelo grobijanski
    grobijánsko prisl.:
    grobijansko se obnašati
SSKJ²
grobijánstvo -a s (ȃ)
ekspr. lastnost, značilnost grobega človeka: zgražal se je nad njegovim grobijanstvom
SSKJ²
grobíšče -a s (í)
1. več grobov na enem prostoru: najti, odkriti grobišče; ilirsko grobišče / v oazi je grobišče maroških vojakov
♦ arheol. žarno grobišče z žarnimi grobovi
2. zastar. pokopališče: na grobišče ga je spremila le peščica ljudi / sam si je izbral grobišče prostor za grob
SSKJ²
gróblja -e ž (ọ̑)
1. kup nametanega kamenja: pobiral je kamenje na njivi in ga nosil na grobljo; s plevelom porasle groblje
// star. podrtija, razvalina: njegova domačija je pusta groblja; stolp je samo še črna groblja
2. geogr. nasutina ledenika: vzdolž ledenika se vlečejo groblje / čelna, stranska groblja
SSKJ²
gróbljast -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu
SSKJ²
gróblje -a s (ọ̑)
1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje
2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče
SSKJ²
gróbnica -e ž (ọ̑)
zidan, obzidan prostor za pokopavanje mrličev: pokopali so ga v grobnico; kraljeva, rodbinska grobnica / grobnica narodnih herojev
SSKJ²
grobnína -e ž (ī)
pristojbina za prostor na pokopališču:
SSKJ²
gróbniški -a -o (ọ̑)
pridevnik od grobnica:
SSKJ²
grobokòp -ópa m (ȍ ọ́)
star. grobar: grobokop je imel tisti dan veliko dela / sebičnost je grobokop naših skupnih koristi
SSKJ²
groboskrúnstvo -a s (ȗ)
oskrumba, onečaščenje groba: bil je obtožen požiga in groboskrunstva
SSKJ²
grobóst tudi gróbost -i ž (ọ̑; ọ̄)
lastnost, značilnost grobega: njegova grobost jo je bolela / vseh grobosti ni mogel kar tako pozabiti grobih dejanj, besed / kljub grobosti so zbrani podatki zelo koristni
SSKJ²
grobôvje -a s (ȏ)
star. več grobov, grobovi: ob pogledu na grobovje so se mu vzbudile otožne misli
SSKJ²
grobozŕnat -a -o prid. (ȓ)
ki ima groba, debela zrna: grobozrnat pesek / grobozrnat marmor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gród1 -a m (ọ̑)
grot: stresti pšenico v grod
SSKJ²
gród2 -a m (ọ̑)
teh. ogrodje, zlasti pri vozilu: pregledati stanje vozovnega groda
SSKJ²
gród3 -i ž (ọ̑)
zastar. prsi, oprsje: junakova grod se je pod udarcem stresla
SSKJ²
gródelj -dlja m (ọ́)
metal. železo, ki pride iz plavža: po vpihavanju kisika se grodelj spremeni v jeklo / beli z belo, sivi grodelj s sivo prelomno ploskvijo
SSKJ²
gródnica -e ž (ọ̑)
1. anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica: ploščata grodnica
2. navt. pokončni, podaljšani del gredlja na premcu ali krmi: prednja in zadnja grodnica
SSKJ²
gródničen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na grodnico: grodnične mišice
♦ zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam
SSKJ²
gròf grôfa m, im. mn. grôfi in grôfje (ȍ ó)
plemič, za stopnjo nižji od kneza: postal je grof; bogat grof; živel je kot grof bahaško, imenitno / celjski grofje
♦ zgod. mejni grof ki je imel v lasti obmejno pokrajino
SSKJ²
grofíca -e ž (í)
1. plemkinja, za stopnjo nižja od kneginje: bogata grofica; drži se kot grofica bahaško, imenitno
2. grofova žena: grof in grofica
SSKJ²
grofìč -íča m (ȉ í)
1. grofov sin: pisal je materi mladega grofiča
2. iron. grof: kaj pa bodo takile grofiči
SSKJ²
grofíčna -e ž (ȋ)
grofova hči: grofinja je natančna, grofična pa še bolj
SSKJ²
grofíja -e ž (ȋ)
1. v fevdalizmu grofova posest: za nagrado je dobil grofijo
2. v nekaterih državah večja upravna enota:
SSKJ²
grôfinja tudi grofínja -e ž (ó; í)
grofova žena; grofica: grofinja je sprejela goste v salonu; oblečena je bila kakor kaka grofinja zelo bogato, imenitno
SSKJ²
grôfov -a -o stil. grôfov -ôva -o prid. (ó; ó ó)
nanašajoč se na grofa: bil je grofov hlapec; grofova hči; grofova posest je bila obsežna; sam.: najemniki so životarili na grofovem na grofovi posesti
SSKJ²
grofovína -e ž (í)
star. grofija: celjska grofovina
SSKJ²
grofôvski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na grofe: na pisma je pritisnil svoj grofovski pečat / bili so najemniki na grofovski posesti / podelili so mu grofovski naslov; biti grofovskega rodu / ekspr. hčeri je dal naravnost grofovsko doto zelo bogato, veliko
    grofôvsko prisl.:
    bil je (po) grofovsko oblečen; sam.:, star. vse polje je prišlo pod grofovsko v grofovo last
SSKJ²
grofôvstvo -a s (ō)
grofovski naslov: preveč se je šopiril s svojim grofovstvom; žovneški plemiči so dosegli celjsko grofovstvo
SSKJ²
gróg -a m (ọ̑)
vroča pijača iz alkohola, vode in sladkorja: piti grog; jajčni, vinski grog
SSKJ²
groggy -- [grógi] prid. (ọ̑)
šport., v povedni rabi omotičen, oslabljen od udarcev (pri boksu): oba boksarja sta bila groggy
SSKJ²
gròh grôha m (ȍ ó)
petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin; tuf1: bazaltni groh
SSKJ²
grôhast -a -o prid. (ó)
petr. nanašajoč se na groh; tufski: grohasta kamnina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grohòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. krohot: od vseh strani se je razlegel grohot; divji grohot
SSKJ²
grohotánje -a s (ȃ)
zastar. krohotanje: slišalo se je grohotanje moških in hihitanje žensk
SSKJ²
grohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́)
zastar. krohotati se: rad se grohota njegovim šalam; grohotali so se na vsa usta; grohotal se je, da je kar odmevalo
    grohotáti zastar.
    krakati: vran grohoče v tišino
SSKJ²
grôjer -ja m (ó)
gastr. trdi sir v obliki hlebca z manjšimi luknjami v testu: izdelovati grojer
SSKJ²
grólika -e ž (ọ́)
nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč)
SSKJ²
gròm grôma m (ȍ ó)
zelo slišen glas ob blisku: grom se razlega; v daljavi je pobliskavalo, gromov pa ni bilo slišati; bobneč, votel grom / kot vzklik da bi te grom; grom in strela, spet je tu
// ekspr. temu podoben glas: grom topov / bojni grom
SSKJ²
gromáda -e ž (ā)
zastar. grmada: zažigati gromade
SSKJ²
gromáden -dna -o prid. (ȃ)
zastar. velik, ogromen: konj je bil vprežen v gromaden voz
SSKJ²
gromáditi -im nedov. (á ȃ)
zastar. grmaditi: gromaditi bogastvo
SSKJ²
grômek -mka -o prid. (ó)
ekspr. glasen, hrupen: gromek glas, smeh; pozdravili so ga z gromkim vzklikanjem
// knjiž. zelo velik, ogromen: po gromkem uspehu je bil pozabljen
    grômko prisl.:
    zmaga je gromko odjeknila po vsem svetu; gromko se zakrohotati
SSKJ²
grométi -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar. grmeti: brezoseb. zunaj gromi in treska / ves dan so gromeli topovi
SSKJ²
gromoglásen -sna -o prid. (ā)
knjiž. gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot
SSKJ²
gromonôsen -sna -o prid. (ó ō)
zastar. ki prinaša grom: na nebu je polno gromonosnih oblakov
SSKJ²
gromòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. grmenje: slišal se je zamolkel gromot / gromot topov
SSKJ²
gromôten -tna -o prid. (ó)
zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh
SSKJ²
gromôven -vna -o prid. (ō)
knjiž. gromovit, gromek: gromoven glas
SSKJ²
gromovít -a -o prid. (ȋ)
1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih
2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito
    gromovíto prisl.:
    gromovito se je zasmejal
SSKJ²
gromôvnica -e ž (ȏ)
ekspr. ženska, ki zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: ni bilo večje gromovnice, kot je bila ona
SSKJ²
gromôvnik -a m (ȏ)
1. ekspr. kdor zelo glasno, navdušeno govori, se zavzema za kaj: bil je eden izmed glavnih gromovnikov v parlamentu; politični gromovnik / gromovnik svobode glasnik, oznanjevalec
2. knjiž. naslov za boga Jupitra ali Zeusa: veliki gromovnik / kot pristavek k imenu tega boga gromovnik Jupiter
SSKJ²
gromôvniški -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na gromovnike: gromovniški govornik / izdal je gromovniški letak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gromozánski -a -o prid. (ȃ) ekspr.
1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna
2. močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih
    gromozánsko prisl.:
    kaj se pa tako gromozansko derete
SSKJ²
grómski in grômski -a -o prid. (ọ̑; ō)
ekspr. zelo glasen, hrupen: zaklical je z gromskim glasom; gromski smeh / kot vzklik gromska strela, kje si pa to dobil
SSKJ²
groom gl. grum
SSKJ²
grós1 -a m (ọ̑)
trg. skupina 144 istovrstnih kosov: dobili so več grosov gumbov iz biserne matice
SSKJ²
gros2 -a [gró -ja] m (ọ̑)
knjiž., z rodilnikom večji del, jedro: gros stranke tvorijo delavci
SSKJ²
gros3 -a [gró -ja] m (ọ̑)
tekst. težka tkanina iz naravne svile v platneni vezavi:
SSKJ²
grosgrain -a [grogrên] m (ȇ)
tekst. težka svilena tkanina, tkana kot rips ali platno: trakovi iz grosgraina
SSKJ²
grosíst -a m (ȋ)
trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: detajlisti in grosisti
SSKJ²
grosístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah: grosistična trgovina; grosistično podjetje / material so dobili po najnižjih grosističnih cenah
SSKJ²
grosulár -ja m (ā)
poldrag kamen zelenkaste, medeno rumene ali rdečkasto rjave barve: grosular ji ne ugaja
♦ min. kubični kalcijev aluminijev silikat
SSKJ²
gròš grôša in gróša m (ȍ ó, ọ́)
1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev: dobiti groš; plačali so dva groša; nov, svetel groš; podobni sta si kot groš grošu
// ekspr. denar sploh: oni niso brez groša; rada je zaslužila še kak groš
● ekspr. hiša ni vredna počenega groša zelo malo, nič; ekspr. judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. nima pameti niti za (en) groš zelo malo, nič
2. poljski kovanec v vrednosti ene stotinke zlota: znamka stane en zlot in deset grošev
// do 2002 avstrijski kovanec v vrednosti ene stotinke šilinga: za zvezek je dal tri šilinge in petdeset grošev
SSKJ²
grôšek in gróšek -ška m (ō; ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od groš: čisto nov, svetel grošek sem dobil / težko je prišel do tistih groškov
SSKJ²
grót -a m (ọ̑)
lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu: nasuti zrnje v grot; grot pri sejalnici
SSKJ²
grotésk -a m (ẹ̑)
tisk. tip tiskarskih črk, za katerega so značilne enako debele poteze: staviti v grotesku
SSKJ²
grotéska -e ž (ẹ̑)
lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska
// grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk
♦ glasb. skladba grotesknega značaja; kor. ples s pretiranimi gibi in držami; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure
SSKJ²
grotésken1 -kna -o prid., grotésknejši (ẹ̑)
ki zaradi neskladnosti z okoljem deluje grozljivo-smešno: njegovim očem se je nudil grotesken prizor; groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije
// ekspr. nenavaden, čuden: ladja z grotesknimi jadri
    grotéskno prisl.:
    groteskno učinkovati; groteskno spačena figura
SSKJ²
grotésken2 -kna -o prid. (ẹ̑)
tisk., v zvezi groteskne črke tiskarske črke, ki imajo enako debele poteze:
SSKJ²
grotésknost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost, značilnost grotesknega: presenečala je grotesknost njegovih domislekov / v romanu se grotesknost prepleta s patosom
SSKJ²
grôza -e ž (ó)
1. velik strah, združen z odporom do česa: groza ga je obšla; prevzela ga je taka groza, da je trepetal po vsem telesu; ta Goyeva slika mu vzbuja grozo; ekspr. kar drevenel je od groze; tresti se od groze, v grozi; ekspr. črna groza / gledala ga je z grozo v očeh / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: groza ga je njegovih odredb zelo se jih boji; groza ga je pred bolečinami
// knjiž. grozotnost, pretresljivost: groza smrti
2. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: groza je, če ti gre vse narobe; groza je bilo pospravljati za vami; bil je tak, da ga je bilo groza pogledati
● ekspr. laže, da je groza zelo
3. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža zelo veliko količino: zbralo se je groza ljudi
4. v medmetni rabi izraža
a) strah, močno vznemirjenje: groza, padel bo; o groza, saj ne moremo preprečiti
b) zgražanje, ogorčenje: groza, kakšno neumnost je zinil
SSKJ²
grozánski -a -o prid. (ȃ) ekspr.
1. zelo velik, ogromen: ima grozansko glavo / čuti grozansko lakoto zelo hudo / oblak je velik in grozanski grozen, strašen
2. močen, silovit: nastal je grozanski trušč
    grozánsko prisl.:
    grozansko me je pogledal; sem grozansko lačen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grozávost -i ž (á)
med. razpoloženje človeka, ki čuti velik strah pred čim: bolnika se je polastila grozavost pred množico
SSKJ²
gròzd grôzda tudi grózd -a m (ȍ ó; ọ̑)
podolgovat, iz jagod sestavljen sad vinske trte: utrgal je velik grozd; na trti so viseli zreli grozdi
// temu podoben sad ali cvet: dišeči grozdi akacij; grozdi ribeza; pren. iz tramvaja je visel grozd ljudi
♦ bot. podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
grôzdast tudi grózdast -a -o prid. (ó; ọ̑)
podoben grozdu: z akacij visijo grozdasti cveti; grozdasta oblika
♦ bot. grozdasti lučnik rastlina s svetlo rumenimi cveti v podaljšanih grozdih, Verbascum blattaria; grozdasto socvetje podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi
SSKJ²
grôzdek tudi grózdek -dka m (ō; ọ̑)
manjšalnica od grozd: iskala je pozabljene grozdke v vinogradu / ribezovi grozdki
♦ vrtn. rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari
SSKJ²
grôzden in grózden -dna -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na grozd ali grozdje: grozdni sok; počasi je zobal grozdne jagode / grozdni mlin mlin za mečkanje grozdja
♦ bot. siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; kem. grozdni sladkor monosaharid, ki je kemično vezan v trsnem sladkorju, škrobu in celulozi; glukoza
SSKJ²
grozdìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od grozd: na obolelem trsu je bilo le malo grozdičev
SSKJ²
grozdíčast -a -o prid. (í)
podoben grozdiču: grozdičasta razvrstitev celic
SSKJ²
grozdíčje -a s (ȋ)
1. ribez: gojiti grozdičje; odkup grozdičja / belo, črno, rdeče grozdičje
2. grozdje: stala je ob trti in zobala grozdičje
SSKJ²
grózdje -a s (ọ́)
več grozdov, grozdi: grozdje zori; mastiti, stiskati, trgati grozdje; suho grozdje / belo, črno grozdje; namizno grozdje
♦ zool. morsko grozdje vijoličasta jajčeca navadne sipe, obešena na morske rastline
SSKJ²
grózdjiče -a s (ọ́) zastar.
1. ribez: rdeče grozdjiče že cvete
2. grozdje: v vinogradu sem bral grozdjiče
SSKJ²
grozdjíčev in grózdjičev -a -o prid. (í; ọ́)
zastar. ribezov: grozdjičev liker
SSKJ²
grozdjíčevec -vca m (í)
star. ribezovo vino: na mizi je stala steklenica črnega grozdjičevca
SSKJ²
grózdnat -a -o in grozdnàt -áta -o prid. (ọ̑; ȁ ā)
ki ima grozde: grozdnat trs
SSKJ²
grôzen -zna -o prid., grôznejši (ȏ)
1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni; grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna
// ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi
2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek; tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi
3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo; vozi z grozno hitrostjo; godi se mu grozna krivica; dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter
4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano; cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno
5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje; grozna barva; v tej obleki je grozna
6. nar. gorenjsko lep2, čeden: bila je grozno dekle
    grôzno 
    1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali
    2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere
    3. v členkovni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah
SSKJ²
grozênje -a s (é)
glagolnik od groziti: njegovega grozenja se ni bal
SSKJ²
grôzepôln -a -o [grozepou̯n] prid. (ó-ȏ ó-ó)
star. poln groze, grozljiv: vzbujal je grozepolno spoštovanje / slišali so se grozepolni bojni kriki
SSKJ²
grôzica -e ž (ó)
ekspr. groza: prevzela ga je grozica / grozica ga je spreletavala po hrbtu
SSKJ²
grozílen -lna -o prid. (ȋ)
ki grozi: grozilne besede / pisal je anonimna grozilna pisma
SSKJ²
grozíti -ím nedov. (ī í)
1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: rad grozi, ne naredi pa nič; vedno mu je grozil, da ga bo kaznoval; grozijo mu z dražbo; zastar. grozil se je, da nas bo tožil / hiša grozi, da se bo zrušila
// zastrašujoče zamahovati s čim: že od daleč jim je grozil s palico, s pestjo
2. biti na tem, da nastopi: grozi epidemija kuge; grozi mu nevarnost; grozilo ji je, da se zaduši
3. nav. 3. os., knjiž. vzbujati, povzročati grozo, srh: vse to, kar se je dogodilo, me je grozilo; samota jo grozi; zastar. še danes se mi grozi, če se spomnim nazaj
    grozíti se zastar.
    1. zgražati se, jeziti se: grozila se je nad njeno skopostjo; zdaj je prepozno groziti se
    2. bati se, plašiti se: ni se grozil nočnega dela
    grozèč -éča -e:
    grozeč maha s palico; govorila je z grozečim glasom; grozeči oblaki; prisl.: grozeče pogledati, zaklicati
SSKJ²
grozljív -a -o prid. (ī í)
ki vzbuja grozo: zagledala sta grozljiv prizor; povsod je vladala grozljiva tišina; to so naravnost grozljive vesti / ekspr. bil je žrtev grozljivega nerazumevanja
    grozljívo prisl.:
    psi so grozljivo lajali; prostor je bil grozljivo miren
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grozljívka -e ž (ȋ)
umetniško delo z grozljivo vsebino, zlasti film: predvajajo napeto grozljivko
// ekspr. kar je zelo neprijetno, težavno, neustrezno: sanjska dirka se je hitro spremenila v grozljivko; doživljati pravo grozljivko
SSKJ²
grozljívost -i ž (í)
značilnost grozljivega: v takih okoliščinah je celo smrt izgubljala svojo grozljivost; grozljivost prizora / nekakšna grozljivost se ga je polaščala, ko je vstopil
SSKJ²
gróznica tudi grozníca -e ž (ọ̑; í)
1. star. vročica, mrzlica: ima groznico; tresel se je v groznici; hodili so kakor v groznici
2. velika živčna napetost, vznemirjenje: ko je zaslišal streljanje, se ga je polotila groznica / stresala jo je neka sladka groznica drhtavica
SSKJ²
grozničàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na groznico: po hrbtu je čutil grozničav mraz / grozničava drhtavica / ekspr. delo so opravljali z grozničavo naglico
2. grozljiv: slišal je grozničav krik; nima rada grozničavih pravljic
SSKJ²
grozničávost -i ž (á)
stanje velike živčne napetosti, vznemirjenja: polagoma se je otresel grozničavosti / grozničavost misli
SSKJ²
grózničen tudi grozníčen -čna -o prid. (ọ̑; ȋ)
star. mrzličen: delali so z groznično naglico
SSKJ²
grôznost -i ž (ȏ)
značilnost groznega: groznost prikazni / razumel je vso groznost svojega ravnanja
SSKJ²
grozodêjstvo -a s (ȇ)
knjiž. grozno dejanje, zločin: njegovo grozodejstvo je bilo kmalu odkrito; ekspr. z ujetniki so počenjali prava grozodejstva
SSKJ²
grozôta -e ž (ó)
1. nav. mn. kar povzroča grozo, hudo trpljenje: junaško je pretrpel vse grozote; vojne grozote; grozote okupacije / ekspr., v povedni rabi kaj ni grozota, da so mu vse poti zaprte
2. značilnost groznega, hudega: opisal je grozoto prestanih muk
3. groza: čutil je grozoto pred neznanim
4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: grozota, kakšna je današnja mladina
SSKJ²
grozôten -tna -o prid.(ó)
grozen: grozoten prizor; godile so se grozotne stvari / povratek čez snežišče je bil grozoten; grozotno mučenje / zbežal je v grozotnem diru; popil je grozotno množino kave; gre za grozotne razdalje / sledil je grozoten molk poln groze
    grozôtno prisl.:
    svet se mu zdi grozotno majhen
SSKJ²
grozôtnost -i ž (ó)
značilnost grozotnega: grozotnost starih prerokovanj / posledice so se pokazale v vsej svoji grozotnosti / okusil je grozotnosti življenja
SSKJ²
grozovít -a -o prid., grozovítejši (ȋ)
grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite
    grozovíto prisl., ekspr.:
    burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik
SSKJ²
grozovíten -tna -o prid. (ȋ)
zastar. grozen: grozovitne pošasti se je zbal / prizadejali so mu grozovitno krivico
SSKJ²
grozovítež -a m (ȋ)
ekspr. grozen človek: stari grozovitež se je končno izselil / ko je dobil oblast, je postal grozovitež
SSKJ²
grozovítnež -a m (ȋ)
zastar. grozen človek: pusti ga, grozovitneža
SSKJ²
grozovítost -i ž (ȋ)
ekspr. grozno, strašno dejanje ali ravnanje: ljudje so trpeli zaradi grozovitosti, ki so jih počenjali zavojevalci / pisal je o grozovitosti vojne
SSKJ²
grozovláda -e ž (ȃ)
zastar. teror, strahovlada: bilo je konec grozovlade in nasilja
SSKJ²
grôžnja -e ž (ó)
obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se grožnje; izpolniti grožnjo; ostalo je samo pri grožnji; v njegovih besedah je bilo čutiti prikrito grožnjo / publ. politika zastraševanja in groženj
SSKJ²
gŕščina -e ž (ȓ)
grški jezik: uči se grščino / obvladal je latinščino in grščino staro grščino
SSKJ²
gŕški -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko
♦ bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gŕškokatóliški -a -o (ȓ-ọ̑)
pridevnik od grkokatolik: grškokatoliški duhovnik
SSKJ²
gŕštvo -a s (ȓ)
miselnost, kultura starih Grkov: vpliv grštva
SSKJ²
grtánčen -čna -o (á)
pridevnik od grtanec: grtančna kost
SSKJ²
grtánec -nca m (á)
nar. goltanec: Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev (Prežihov)
SSKJ²
grúča -e ž (ú)
1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina: na dvorišču se zbirajo gruče vojakov; gosta gruča ljudi, otrok, ovc, drevja / ljudje so stali v gručah po cestah
2. gruda: tolči gruče na njivi
♦ čeb. zimska gruča v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; petr. gruča skupina kristalov
SSKJ²
grúčast -a -o prid. (ú)
podoben gruči: na nebu so bili gručasti oblaki / gručast kruh
♦ geogr. gručasta vas vas, pri kateri so hiše na kupu in razporejene brez reda
SSKJ²
grúčav -a -o prid. (ú)
gručast: gručava snov
SSKJ²
grúčema prisl. (ū)
zastar. v gručah, skupinah: ljudje stojijo gručema
SSKJ²
grúčica -e ž (ú)
nav. ekspr. manjšalnica od gruča: gručica prijateljev / gručice prsti
SSKJ²
grúčiti se -im se nedov. (ú ȗ)
ekspr. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se gručili temni oblaki; okrog njega se radi gručijo otroci
SSKJ²
grúda -e ž (ú)
1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda
// s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa
2. star. zemlja, prst2: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala
● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina
♦ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
SSKJ²
grúdast -a -o prid. (ú)
poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah
♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude
SSKJ²
grudàt -áta -o prid. (ȁ ā)
star. grudast: grudata zemlja
SSKJ²
grúdav -a -o prid. (ú)
grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava
SSKJ²
grúden -dna m (ú)
star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz
SSKJ²
grúdi -i ž mn. (ȗ)
1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi
2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud
SSKJ²
grúdica -e ž (ú)
manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic
SSKJ²
grúdičast -a -o prid. (ú)
poln grudic: grudičasta prst / grudičast sladoled
SSKJ²
grúditi -im nedov. (ú ȗ)
star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha
● ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde
    grúditi se 
    1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom
    2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki
SSKJ²
grúdje -a s (ȗ)
nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grúdnat -a -o prid. (ȗ)
star. grudast: grudnata zemlja
SSKJ²
grugrú medm. (ȗ)
posnema glas goloba, grlice: grugru, grugru, se oglaša golob
SSKJ²
grúh -a m (ȗ)
nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot
SSKJ²
grúj -a m (ȗ)
zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger: ogromen gruj / pečen gruj; meso grujev
SSKJ²
grúliti -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú)
1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal
// ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil
2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil
    grulèč -éča -e:
    gruleči golobje
SSKJ²
grúljenje -a s (ú)
glagolnik od gruliti: gruljenje domačih golobov / ugaja ji njegovo nežno gruljenje
SSKJ²
grúm tudi groom -a [grúm] m (ȗ)
v angleškem okolju, nekdaj služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum
SSKJ²
grundírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. nanašati osnovno barvo, podbarvati: grundirati s kredo
SSKJ²
grùnt grúnta m (ȕ ú)
večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15–20 ha
// pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt
● prevzeti grunt postati njegov gospodar
SSKJ²
grúntar -ja m (ȗ)
lastnik grunta, velik kmet: bajtarji in gruntarji; bil je sin premožnega gruntarja
SSKJ²
grúntarica -e ž (ȗ)
lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah
SSKJ²
grúntarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na gruntarje: bil je gruntarski sin / odbijala ga je gruntarska ošabnost; sam.: kočar, pa je dobil gruntarsko
SSKJ²
grúntarstvo -a s (ȗ)
družbeni sloj gruntarjev: problem gruntarstva na Slovenskem
// miselnost gruntarjev: nikoli se ni znebil gruntarstva
SSKJ²
grúntati -am nedov. (ú)
pog. premišljevati, razglabljati: kar naprej kaj grunta in tuhta; grunta o problemu / dolgo je gruntal, kako bi ga pridobil
SSKJ²
grúntec -tca m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec
SSKJ²
grúnten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na grunt: plačevati gruntni davek / vpisati v gruntne bukve v zemljiško knjigo
SSKJ²
grúntič -a m (ȗ)
nav. ekspr. manjšalnica od grunt: zaradi davkov je bil prodan marsikateri grunt in gruntič / imel je kočo in košček gruntiča
SSKJ²
grúpa -e ž (ú)
1. navadno s prilastkom več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; skupina: udeleženci so se razdelili v interesne grupe; jurišna grupa; koalicija več političnih grup; nastop folklorne grupe / v delovni grupi je pet učencev
// več ljudi, stvari, ki so v določenem času skupaj: bliža se grupa turistov
2. kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake, podobne značilnosti: njegova prozna dela razdelimo v tri grupe / slavistika se je odcepila od indoevropeistike kot samostojna grupa
♦ mat. grupa množica elementov, med katerimi obstaja ena računska operacija; voj. grupa odredov med narodnoosvobodilnim bojem vojaška formacija z bataljoni in odredi, vezana na določeno ozemlje
SSKJ²
grupácija -e ž (á) publ.
1. navadno s prilastkom več strank, držav, skupin, ki so povezane s podobnimi interesi: pripadniki raznih družbenih grupacij; ekonomske, politične grupacije / najbolj živahne umetniške grupacije v deželi skupine
// razvrstitev, razporeditev: parkovna grupacija dreves
2. grupiranje: grupacija političnih sil je bila s tem končana; različne okoliščine so vplivale na grupacijo južnoslovanskih plemen
SSKJ²
grupáški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na grupaštvo: frakcionaški in grupaški elementi v stranki / grupaški interesi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
grupáštvo -a s (ȃ)
slabš. pojavljanje, obstajanje grupacij: boriti se proti grupaštvu v organizaciji
SSKJ²
grúpen -pna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na grupo; skupinski: grupni interesi; grupno vodstvo / aktivizirati slušatelje v grupnem delu; grupno nastopanje
♦ voj. grupno letenje letenje dveh ali več bojnih letal pod enotnim poveljstvom
SSKJ²
grupíranje -a s (ȋ)
glagolnik od grupirati: grupiranje otrok po starosti / nastopiti proti grupiranju v organizaciji
SSKJ²
grupírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razdeljevati, razvrščati v skupine: grupirati učence pri športni vzgoji; dramatiko je grupiral glede na literarne struje / dotlej enoten kolektiv se je začel grupirati
    grupírati se 
    zbirati se, združevati se: borci se grupirajo v večje skupine; letala so se grupirala za ponoven napad / večina mladih pisateljev se je grupirala okrog nove revije
    grupíran -a -o:
    knjige naj bodo grupirane v leposlovno, mladinsko in poučno skupino
SSKJ²
grústiti se -im se nedov. (ú ȗ)
star. gnusiti se, studiti se: jed se mi grusti
SSKJ²
grúšč -a m (ȗ)
ostrorobi odkrušeni kosi kamnine: visoka pobočja je pokrival grušč; steza se vije po grušču; z gruščem nasuta cesta; dolomitni grušč
SSKJ²
grúščast -a -o prid. (ȗ)
gruščnat: šli so po gruščasti poti; gruščasta zemlja
SSKJ²
grúščen -čna -o prid. (ȗ)
gruščnat: gruščna zemlja / gruščna rastlina ki raste na grušču
SSKJ²
grúščevje -a s (ȗ)
grušč: sprožil se je plaz gruščevja
SSKJ²
grúščnat -a -o prid. (ȗ)
poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča
SSKJ²
grúšec -šca m (ȗ)
droben grušč: pot je bila posuta z grušcem
SSKJ²
grúzijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzijski predsednik; gruzijski nogometni prvoligaš; gruzijska prestolnica Tbilisi
SSKJ²
grúzijščina -e ž (ú)
gruzinski jezik; gruzinščina: prevajal je iz gruzijščine; pesmi v gruzijščini; ukrajinščina in gruzijščina
SSKJ²
gruzínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Gruzince ali Gruzijo: gruzinski jezik; gruzinske narodne pesmi / gruzinski čaj; gruzinsko vino
SSKJ²
gruzínščina -e ž (ȋ)
gruzinski jezik: gruzinščina ima dolgo in uveljavljeno knjižno tradicijo; iz radovednosti se je naučil nekaj gruzinščine; gruzinščina in ruščina
SSKJ²
GSM in gsm -a in GSM in gsm -- [gẹesèm -êma] m (ȅ ȇ) krat.
1. manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerimkoli telefonskim naročnikom; mobilni telefon, mobilnik: kupiti nov GSM; predrzneži, ki so ga napadli, so zahtevali GSM; poklicati po GSM-u
2. mobilno telekomunikacijsko omrežje, izdelano v skladu s svetlobnim standardom digitalne mobilne telefonije: GSM je mogoče uporabljati v skoraj vseh državah; prvi del zloženk: GSM-omrežje; GSM-aparat; GSM-telefon
SSKJ²
guanin gl. gvanin
SSKJ²
guano gl. gvano
SSKJ²
gúba -e ž, im., tož. mn. in dv. stil. gubé (ú)
1. kar nastane pri mečkanju tkanine, papirja: na krilu so se ji naredile gube; zlikati gube na rokavu / na hrbtu se mu na suknjiču delajo gube
// kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: krilo z gubami; obleka z dvema globokima gubama / bogate gube zavese / zalikana guba / guba pri hlačah rob
2. gubi podobna zareza, zlasti na obrazu: na čelu se mu delajo gube; ima že gube okrog oči / nabrati obraz v gube / prijazne, resne gube poteze
3. manjša, gubi podobna izrastlina: v grlu sta dve prožni gubi, ki prestrezata zrak
● deni odejo v dve gubé, da te ne bo zeblo pregani jo, da bo dvojna; držati se v dve gubé sključeno; oče že leze v dve gubé dobiva sključeno držo
♦ geol. guba vzbočeni del zemeljskih plasti, ki je nastal zaradi tektonskih procesov; kolenčasta guba guba, ki je na pregibu stanjšana; um. cevaste gube na kipih
SSKJ²
gubánčast -a -o prid. (á)
star. gubast, zguban: gubančasto čelo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gubánčenje -a s (á)
glagolnik od gubančiti: preprečiti gubančenje
SSKJ²
gubánčiti -im nedov. (á ȃ)
delati gube, zlasti na koži: gubančiti čelo; na vratu se mu je koža gubančila / srajca se mu na rokavih gubanči
SSKJ²
gubánec -nca m (á)
zastar. guba: krilo z gubanci / čelo nabere v gubance
SSKJ²
gubánica -e ž (ā)
gastr. primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa: speči gubanico
SSKJ²
gúbanje -a s (ū)
glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji
♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo
SSKJ²
gúbanka -e ž (ū)
arheol. majhna posoda z nagubanim ostenjem:
SSKJ²
gúbast -a -o prid. (ú)
ki ima gube: njegov obraz je bil gubast / gubasta halja; papir je bil gubast od vode / gubasta cev
♦ geogr. gubasto gorovje nagubano gorovje; tekst. gubasta tkanina tkanina z grebenastimi vzboklinami na površini
SSKJ²
gubàt -áta -o prid. (ȁ ā)
poln gub: gubato oblačilo
SSKJ²
gúbati -am nedov. (ū)
delati gube: gubati čelo / predpasnik je gubala in spet zravnavala; hlače so se gubale mečkale / listje se guba od vročine
SSKJ²
gúbav -a -o prid. (ú)
gubast: gubave, koščene roke
SSKJ²
gúbčevec -vca m (ū)
pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: napad gubčevcev
SSKJ²
gúbec -bca m (ū)
med narodnoosvobodilnim bojem borec Gubčeve brigade: na pomoč so prihiteli gubci
SSKJ²
gubernátor -ja m (ȃ)
v carski Rusiji predstojnik gubernije: postavili so ga za gubernatorja
SSKJ²
gubernátorica -e ž (ȃ)
gubernatorjeva žena: goste je sprejemala gubernatorica
SSKJ²
gubernátorski -a -o (ȃ)
pridevnik od gubernator: gubernatorske dolžnosti
SSKJ²
guberniálen -lna -o prid. (ȃ)
gubernijski: imenovan je bil za gubernialnega tajnika; gubernialna uprava / gubernialno mesto
SSKJ²
gubêrnij -a m (é)
v stari Avstriji višja upravna enota: razdeliti gubernije na okrožja; ljubljanski gubernij / člani gubernija uprave te enote
SSKJ²
gubêrnija -e ž (é)
v carski Rusiji višja upravna enota: služboval je v raznih gubernijah
SSKJ²
gubêrnijski -a -o prid. (é)
nanašajoč se na gubernij ali gubernijo: gubernijski arhiv; gubernijski svetnik / zgodilo se je v nekem gubernijskem mestu pod Uralom
SSKJ²
gúbica -e ž (ú)
manjšalnica od guba: ob kotičkih oči in ust je zapazil gubice / obleka z zalikanimi gubicami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúbičast -a -o prid. (ú)
poln gubic: oblekla je belo gubičasto krilo
SSKJ²
gúbiti1 -im nedov. (ú ȗ)
zastar. gubati: gubiti čelo / hlače so se gubile mečkale
SSKJ²
gubíti2 -ím nedov. (ī í)
knjiž. izgubljati: gubi energijo; gubi veselje do življenja / korak se gubi po hodniku; cesta se je gubila v daljavi / ne gubi časa
    gubèč -éča -e:
    gledal je gozdove, gubeče se v daljavo; gubeči se kriki
SSKJ²
gubôvje -a s (ȏ)
ekspr. več gub, gube: dekorativno gubovje njegovega oblačila
SSKJ²
gúč -a m (ȗ)
nar. vzhodno govor: njegov guč je vse navdušil
SSKJ²
gučáti -ím nedov. (á í)
nar. zahodno hrumeti, bučati: tam daleč nekje je gučal vlak
SSKJ²
gúdek -a m (ȗ)
nar. prašiček: Čoka je skotila dvanajst gudekov (F. Godina)
SSKJ²
gudrón -a m (ọ̑)
kem. gost, črn stranski proizvod pri destilaciji premoga, lesa; katran
SSKJ²
guerilla ipd. gl. gverila ipd.
SSKJ²
gúg -a m (ȗ)
šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge: napravil je velik gug
SSKJ²
gugálec -lca [gugau̯ca in gugalca] m (ȃ)
kdor se guga: gugalci so se na gugalnici hitro menjavali
SSKJ²
gugálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za guganje: kupil je udoben gugalni stol; gugalna mreža / gugalni konj igrača v obliki konja (za guganje)
SSKJ²
gúgalica -e ž (ū)
star. gugalnica: na vrtu imamo gugalico
SSKJ²
gugálka -e [gugau̯ka in gugalka] ž (ȃ)
gugalnica: gugati se na gugalki
SSKJ²
gugálnica -e [tudi gugau̯nica] ž (ȃ)
priprava za guganje, navadno v obliki visečega sedeža: narediti gugalnico; sesti na gugalnico; gugali so se na gugalnicah in se vrteli na vrtiljakih
SSKJ²
gugálnik -a [tudi gugau̯nik] m (ȃ)
gugalni stol: sedel je v gugalniku in bral; pleten, udoben gugalnik
SSKJ²
gúganje -a s (ū)
glagolnik od gugati: guganje je otroka uspavalo / guganje ladje
SSKJ²
gúgast -a -o prid. (ū)
ki se guga: peljal ga je na gugastem vozičku / gugasta hoja
SSKJ²
gúgati -am tudi -ljem nedov. (ū)
premikati iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: valovi gugajo čolne; veter guga veje; pri hoji se guga; v pristanišču se gugajo jambori / gugala je v naročju otroka ujčkala, zibala / gugati se na gugalnici, na stolu / ekspr. počasi sta se gugala proti domu hodila
♦ navt. ladja se guga se premika navzgor in navzdol okrog prečne osi
    gúgati se
    ne stati trdno, biti majav: miza se guga, ne morem pisati na njej
    gugáje :
    gugaje zibko, je zaspala
    gugajóč -a -e:
    peljala sva se v počasnem, gugajočem se avtobusu
SSKJ²
gúgav -a -o prid.(ū)
ki se guga: padel je z gugavega voza / ima gugavo pisalno mizo
    gúgavo prisl.:
    gugavo hodi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúgavec -vca m (ū)
ekspr. kdor gugavo hodi:
SSKJ²
gúglanje in googlanje -a [gúglanje] s (ȗ)
glagolnik od guglati: guglanje ni dalo dobrih iskalnih rezultatov
SSKJ²
gúglati -am in googlati -am [gúglati] nedov. (ȗ)
iskati informacije na spletu s spletnim iskalnikom Google: guglal je, da bi dobil podatke
SSKJ²
gugljáj -a m (ȃ)
premik iz mirujočega položaja na eno in drugo stran ali navzgor in navzdol: ladja se ziblje v počasnih gugljajih
SSKJ²
gugljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
na rahlo se gugati: na nemirnem morju so se gugljale jadrnice
SSKJ²
gúgljav -a -o prid. (ū)
gugav, gugast: gugljava lestev
SSKJ²
gúgniti -em dov. (ú ȗ)
star. zagugati: gugniti zibelko
SSKJ²
gúla -e ž (ū)
les. grčavo poleno, ki se ne da cepiti: hrastova gula
SSKJ²
gulág -a m (ȃ)
v Sovjetski zvezi, od 1923 do 1961 kazensko taborišče za zapornike, zlasti politične: poslati koga v gulag
SSKJ²
gúlden -dna m (ū)
do 2002 denarna enota Nizozemske: plačali so sto guldnov
// kovanec v vrednosti te enote:
SSKJ²
gúlež -a m (ȗ)
1. šol. žarg. kdor se uči mehanično, brez razumevanja: v razredu je nekaj guležev
2. star. izkoriščevalec, oderuh: založnik je bil neusmiljen gulež
SSKJ²
gúliti -im nedov., gúlila in gulíla (ú)
1. obrabljati, načenjati površino s premikanjem sem in tja po njej: poglej, kako guliš obleko na komolcih; s hrbti so gulili zid / ekspr. otrok sedi na peči in guli palec grize, sesa
● pog. guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. kar naprej guli isto obleko nosi, ima
♦ lov. jelen guli rogovje z drgnjenjem odstranjuje kosmato povrhnjico
2. slabš. izkoriščati, odirati: gulili so jih z davki; tlačane so neusmiljeno gulili
    gúliti se šol. žarg.
    učiti se mehanično, brez razumevanja: spet se guli zgodovino / ekspr. gulita se za izpit učita se, študirata
SSKJ²
guljaž gl. golaž
SSKJ²
gúljenje -a s (ú)
šol. žarg. mehanično učenje, brez razumevanja: guljenje ne zadošča, snov je treba tudi razumeti / ekspr. med guljenjem za izpite ni našel časa za leposlovje
SSKJ²
gúma -e ž (ȗ)
1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: proizvajati gumo; prevleči z gumo; mehka guma; industrija gume; igrače, tla iz gume / sintetična, umetna guma / penasta guma zelo elastična, luknjičava sintetična snov; surova guma kavčuk
2. izdelek iz te snovi: tesnilna guma za ekonom lonec; gorski čevlji z rebrasto gumo z rebrastimi gumijastimi podplati
// obroč iz te snovi za na kolo vozila, plašč: kupiti nove gume; zamenjati gume pri avtomobilu / avtomobilska guma; zimske gume globoko narezane; guma za motor, za kolo
3. med. bula, značilna za tretji stadij sifilisa: pojavitev gum
SSKJ²
gúmar1 -ja m (ȗ)
pog. voz z gumijastimi kolesi: voziti z gumarjem
SSKJ²
gúmar2 tudi gumár -ja m (ȗ; á)
delavec v proizvodnji gume ali gumijastih izdelkov: iščemo več gumarjev
SSKJ²
gúmarica -e ž (ȗ)
nav. mn., pog. čevelj z gumijastim podplatom: nosi gumarice; plesal je kar v gumaricah
SSKJ²
gúmarski tudi gumárski -a -o prid. (ȗ; á)
nanašajoč se na gumarje ali gumo: obiskuje gumarsko šolo / gumarska industrija; gumarski izdelki
SSKJ²
gúmast -a -o prid. (ȗ)
ki je iz gume: na nogah so imeli visoke gumaste škornje; pri potapljanju uporablja nepremočljivo gumasto obleko; gumasto tesnilo / gumasta snov podobna gumi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúmb -a m (ȗ)
predmet za zapenjanje oblačila ali za okras, navadno okrogel: gumb se je odpel, odtrgal; prišiti nove gumbe k suknjiču; zapeti gumbe na plašču, pri srajci; zlati gumbi; gumbi za perilo / hlačni, manšetni gumbi; oblečeni gumbi s prevleko iz blaga / čevlji na gumb
// gumbu podoben nastavek
a) za vklapljanje česa: pritisnil je na gumb dvigala, hišnega zvonca; ob pritisku na gumb so se vrata odprla; aparat s številnimi gumbi in ročicami / prsti so mu hiteli po belih gumbih harmonike; vrtel je gumb pri radijskem aparatu
b) za prijemanje: gumb omare; pokrovka z gumbom
♦ lov. gumbu podoben rog, ki zraste srnjaku v prvem letu starosti
SSKJ²
gúmbar -ja m (ȗ)
izdelovalec gumbov: zaposlen je bil kot gumbar
♦ lov. srnjak v prvem letu starosti, ki ima gumbu podobna rogova
SSKJ²
gúmbarstvo -a s (ȗ)
obrt za izdelovanje gumbov:
SSKJ²
gúmbast -a -o prid. (ȗ)
podoben gumbu: gumbasti cveti
SSKJ²
gúmbek -bka m (ȗ)
manjšalnica od gumb: bluza s steklenimi gumbki / pritisnil je na gumbek in pokrovček je odskočil
SSKJ²
gúmben -bna -o (ȗ)
pridevnik od gumb: gumbne luknje
SSKJ²
gúmbnica -e ž (ȗ)
luknja za gumb na oblačilu: narediti gumbnico; gumbnice pri srajci; sukanec za gumbnice / obšiti gumbnico / zataknil si je rožo v gumbnico v zanko na fazoni plašča ali suknjiča
SSKJ²
gúmbničarka -e ž (ȗ)
izdelovalka gumbov: pletilja in gumbničarka
SSKJ²
gumén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na gumo: gumeni izdelki; gumena cev; gumena izolacija / gumeni kabel kabel z izolirno prevleko iz gume / gumeno lepilo lepilo za gumo
SSKJ²
gumenják -a m (á)
napihljiv gumijast čoln: gumenjak z osmimi ljudmi je zaradi okvare motorja obstal; manjši gumenjak; vojaški gumenjak
SSKJ²
gúmenski -a -o [gumənski] prid. (ú)
nanašajoč se na gumno: gumenska vrata / bil je ves pokrit s plevami in gumenskim prahom
SSKJ²
gúmi -ja m (ȗ)
1. elastična snov, dobljena z vulkanizacijo kavčuka: rokavice iz gumija; zvijal se je, kot bi bil iz gumija / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje
2. strdljiv izcedek iz nekaterih dreves, zlasti tropskih: iz narezanega debla priteka gumi / češnjev gumi smola / arabski gumi gumiarabikum; v prid. rabi, pog.: proda nov gumi voz voz z gumijastimi kolesi; imel je že dva gumi defekta okvari na pnevmatiki
SSKJ²
gúmiarábikum -a m (ȗ-ā)
teh. krhka, v vodi topna snov iz nekaterih afriških vrst akacij, ki se rabi zlasti kot lepilo:
SSKJ²
gúmica -e ž (ȗ)
1. manjšalnica od guma: gumice za patentne kozarce; gumice na petah
2. pog. radirka: svinčnik z gumico
SSKJ²
gúmielástika -e ž (ȗ-á)
zastar. elastika: zvezati z gumielastiko
SSKJ²
gúmigut -a m (ȗ)
teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izdelovanje akvarelnih barv:
SSKJ²
gúmijast -a -o prid. (ȗ)
ki je iz gume: čevlji z gumijastimi podplati; gumijasti predmeti; gumijasti škornji; gumijasta cev; zaščitne gumijaste rokavice; gumijasto tesnilo / voz z gumijastimi kolesi z gumo na kolesih; bil je v gumijastem plašču; gumijasta tla prevlečena, obložena z gumo
SSKJ²
gúmijev -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na gumijevec: gumijevi nasadi
2. gumijast, gumast: gumijevi čevlji; gumijev trak
SSKJ²
gúmijevec -vca m (ȗ)
1. bot. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: ob oknu je stal velik gumijevec; v senci palm in gumijevcev
2. tropsko drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk: plantaže gumijevca
SSKJ²
gúmijevka -e ž (ȗ)
kratka gumijasta palica, ki jo imajo policisti: udariti z gumijevko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gúmilástika -e ž (ȗ-á)
zastar. elastika: raztegnjena gumilastika
SSKJ²
gumíranje -a s (ȋ)
glagolnik od gumirati: podjetje bo razširilo proizvodnjo na gumiranje in vulkaniziranje / gumiranje znamk
SSKJ²
gumírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. prekrivati ali prepajati z gumo: gumirati cev, tkanino
2. mazati z lepilom: gumirati robove pisemskih ovitkov; gumirati znamke
♦ tisk. gumirati ofsetno ploščo zaščititi jo z vodno raztopino gumiarabikuma
    gumíran -a -o:
    gumiran dežni plašč; šotor iz gumiranega platna
SSKJ²
gúmitvíst -a m (ȗ-ȋ)
otroška igra, pri kateri se izmenično preskakuje trakova v obroč zvezane napete elastike: skakati gumitvist; igrati se ristanc in gumitvist
SSKJ²
gumníšče -a s (í)
star. gumno: mlatiti žito na gumnišču
SSKJ²
gúmno -a s (ú)
prostor, kjer se navadno mlati: zvoziti žito na gumno; udarjanje cepcev na gumnu
SSKJ²
gúmovec -vca m (ȗ) bot.
1. divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi, Ficus elastica: goji gumovce, filodendrone in druge sobne rastline
2. južnoameriško drevo, iz katerega se pridobiva kavčuk, Hevea brasiliensis:
SSKJ²
gumóza -e ž (ọ̑)
agr. izcejanje smole pri koščičastem sadnem drevju; smolika
SSKJ²
gumózen -zna -o (ọ̑)
pridevnik od guma 3: gumozni stadij sifilisa
SSKJ²
gúmpast -a -o prid. (ȗ)
pog., slabš. omejen, neumen: veljal je za zelo gumpastega človeka
SSKJ²
gúmpec -pca m (ȗ)
pog., slabš. omejen, neumen človek: sami gumpci so se zbrali; pravi gumpec je / kot psovka gumpci zabiti
SSKJ²
gúncati -am nedov. (ȗ)
pog. gugati: valovi guncajo čolne / nikar se ne guncaj; rad se gunca na gugalnici, na stolu / pijanec se je počasi guncal po cesti
● nižje pog., ekspr. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
SSKJ²
gúncvet -a m (ȗ)
ekspr. malopriden, malovreden človek: ve, kateri guncvet je to naredil
SSKJ²
gúnj -a m (ū)
zastar. (volnena) odeja, zlasti slabša: zaviti se v gunj; konja je odel z debelim gunjem
SSKJ²
gúpi -ja m (ȗ)
zool. majhna, živobarvna riba, ki se goji zlasti v akvarijih, Lebistes reticulatus: raznobarvni gupiji
SSKJ²
gurmán tudi gúrman -a m (ȃ; ȗ)
kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače, sladokusec: velik gurman je; jedla je s slastjo gurmana; pren., ekspr. predstava bo zadovoljila še tako velike gurmane
SSKJ²
gurmánka tudi gúrmanka -e ž (ȃ; ȗ)
ženska, ki ima rada dobre, izbrane jedi in pijače, sladokuska: obožuje morsko hrano in je prava gurmanka; kuharica in strastna gurmanka / velja za pravo modno gurmanko
SSKJ²
gurmánski tudi gúrmanski -a -o prid. (ȃ; ȗ)
nanašajoč se na gurmane: prijatelje bo povabil v gurmanski lokal / pripravila je gurmansko večerjo
SSKJ²
gurmánstvo tudi gúrmanstvo -a s (ȃ; ȗ)
lastnost, značilnost gurmana: znano je njegovo gurmanstvo / estetsko gurmanstvo
SSKJ²
gurú tudi gúru -ja m (ȗ; ȗ)
1. hinduistični duhovni učitelj ali vodja: indijski guru; hindujski guruji grozijo s protesti, če vlada ne odpravi onesnaženosti svete reke
// idejni učitelj ali vodja sploh: vsak duhovni iskalec si lahko najde pravega guruja
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilni, medijsko najbolj prepoznaven strokovnjak, poznavalec določenega področja: finančni guru; modni guru; oglaševalski guru
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gurújka -e ž (ȗ)
1. idejna učiteljica ali vodja: duhovna voditeljica in gurujka
2. ekspr., navadno s prilastkom vodilna, medijsko najbolj prepoznavna strokovnjaka, poznavalka določenega področja: modna gurujka; plesna gurujka
SSKJ²
gurújski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na guruje: gurujski nasvet; gurujska mistika; gurujska podoba
SSKJ²
gúsar -ja m (ȗ)
nekdaj član posadke na ladji, ki napada in pleni tuje ladje: bitka z gusarji
SSKJ²
gusáriti -im nedov. (á ȃ)
nekdaj ukvarjati se z gusarstvom: prebivalci nekaterih obalnih območij so začeli gusariti
SSKJ²
gusárjenje -a s (á)
glagolnik od gusariti: dovolj mu je bilo gusarjenja
SSKJ²
gúsarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na gusarje: gusarska ladja / gusarski napadi / ekspr. tresel se je pred gusarsko drhaljo
SSKJ²
gúsarstvo -a s (ȗ)
nekdaj pojavljanje gusarjev in njihova dejavnost: preganjati gusarstvo
SSKJ²
gúslar -ja m (ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle: slepi guslar; poslušati pesmi guslarjev
SSKJ²
gúslarski -a -o (ȗ)
pridevnik od guslar: guslarske pesmi
SSKJ²
gúsle -sel ž mn. (ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami
SSKJ²
gústa -e ž (ȗ)
nižje pog. okus, občutek: guste so različne; skvaril si je gusto
SSKJ²
gustírati -am nedov. (ȋ)
star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico
    gustírati se nižje pog.
    naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi
SSKJ²
gutácija -e ž (á)
bot. izločanje vode iz posebnih rež na listih nekaterih rastlin:
SSKJ²
gutapêrča -e ž (ȇ)
teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izolatorje: izdelki iz gutaperče
SSKJ²
gutapêrčen -čna -o (ȇ)
pridevnik od gutaperča: gutaperčni izdelki
SSKJ²
guturál -a m (ȃ)
jezikosl. glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik: arabski guturali
SSKJ²
guturálen -lna -o (ȃ)
pridevnik od gutural: guturalni glasovi
SSKJ²
guvernánta -e ž (ȃ)
privatna vzgojiteljica in učiteljica: njena vzgoja je bila prepuščena raznim varuškam in guvernantam; njegovi otroci imajo guvernanto; bila je za guvernanto v bogati družini
SSKJ²
guvernántka -e ž (ȃ)
zastar. guvernanta: šla je za guvernantko
SSKJ²
guvernêr -ja m (ȇ)
1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: volitve guvernerjev
2. v nekaterih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v kaki koloniji ali pokrajini: poslali so ga za guvernerja v majhno kolonijo; sprejem pri guvernerju
3. predstojnik emisijske ali osrednje državne banke, ki nadzira delovanje drugih bank v državi, skupnosti držav: na tiskovni konferenci je govoril guverner Banke Slovenije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
guvernêrka -e ž (ȇ)
1. v nekaterih zveznih državah ženska, ki ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: kandidira za guvernerko; demokratska, republikanska guvernerka
2. predstojnica emisijske ali osrednje državne banke, ki nadzira delovanje drugih bank v državi, skupnosti držav: guvernerka danske narodne banke
3. star. guvernerjeva žena:
SSKJ²
gúza -e ž (ū)
zastar. zadnjica
SSKJ²
gúzniti -em dov. (ú ȗ)
nizko umreti: vsak čas bo guznila
SSKJ²
gvájak -a m (ȃ)
visoko tropsko drevo z zelo trdim lesom: gvajaki z mogočnimi debli
SSKJ²
gvájakov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na gvajak: gvajakov les / gvajakova smola
SSKJ²
gvanáko -a m (ȃ)
zool. južnoameriška gorska žival z dolgo rdeče rjavo dlako po hrbtu, Lama huanachus: alpaka, lama in gvanako
SSKJ²
gvanín tudi guanin -a [gvanín] m (ȋ)
kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina
SSKJ²
gváno tudi guano -a [gváno] m (ȃ)
iztrebki zlasti morskih ptic, uporabljani za gnojilo: gnojiti z gvanom; nahajališča gvana na čilskih obalah
SSKJ²
gvànt gvánta m (ȁ á)
nižje pog. obleka: ima same lepe gvante; oblekla je črn gvant / zna paziti na gvant
SSKJ²
gvánten -tna -o prid. (ȃ)
nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
SSKJ²
gvárdija -e ž (ā)
zlasti v romanskem okolju, nekdaj straža, stražniki: prefekt je poklical gvardijo
SSKJ²
gvardiján -a m (ȃ)
rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan
SSKJ²
gváš -a m (ȃ)
um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu
// slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; v prid. rabi: gvaš tehnika
SSKJ²
gvélf -a m (ẹ̑)
zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin
SSKJ²
gveríla -e ž (ȋ)
zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile
// skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril
SSKJ²
gverílec -lca m (ȋ)
kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev
SSKJ²
gverílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na gverilce ali gverilo: gverilski oddelki; gverilski vodja / gverilska taktika vojskovanja / gverilska vojna
SSKJ²
gvinêja -e ž (ȇ)
1. num. angleški zlatnik z vrednostjo enaindvajsetih šilingov, kovan od 17. do 19. stoletja: ima še nekaj gvinej
2. v angleškem okolju, nekdaj enaindvajset šilingov: zasluži po dve gvineji na dan
SSKJ²
gvíšen -šna -o prid. (í ī)
nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna?
    gvíšno prisl.:
    jutri gvišno pridem
    ●     nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride
SSKJ²
gvózdenje tudi gvozdênje -a s (ọ̄; é)
glagolnik od gvozditi: do vrha razpoke je prišel z gvozdenjem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
gvózditi -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; ī í)
1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku
2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber
SSKJ²
h1 -- in -ja [hə̀ hə̀ja in há hája] m (ə̏; ā)
deveta črka slovenske abecede: mali h; od h do m; štirje h-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja
♦ jezikosl. grlni h ki se tvori z rahlo priporo
    h -- kot imenovalni prilastek
    deveti po vrsti: odstavek h
    ♦     glasb. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice
    h- prvi del zloženk
    nanašajoč se na h: izpit H-kategorije
    ♦     glasb. H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H-bomba hidrogenska bomba
SSKJ²
h2 predl., gl. k2
SSKJ²
há in hà medm. (ȃ; ȁ)
1. posnema glas pri smejanju: ha, smešno; ha, ha, ha, se je smejal
2. izraža posmeh: ha, ti da bi kaj naredil
3. izraža opozorilo, presenečenje: ha, tu je prepad; ha, kje tičiš?
SSKJ²
haaški -a -o [háški] prid. (ȃ)
nanašajoč se na Haag: haaška industrija
♦ pravn. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami
SSKJ²
hába -e ž (á)
nar. koroško perut, krilo1: ptica je zafrfotala s habami
SSKJ²
habanêra -e ž (ȇ)
tangu podoben kubanski ljudski ples: zaplesati habanero
// skladba za ta ples:
SSKJ²
habát -a m (ȃ)
bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat
SSKJ²
habilitácija -e ž (á)
1. pridobitev pravice predavati na visoki šoli: doseči habilitacijo; uvesti postopek za habilitacijo / priznati habilitacijo
// pog. habilitacijsko delo: ta razprava je njegova habilitacija
2. ped. usposabljanje duševno ali telesno prizadetih, zlasti mladine: zavod za habilitacijo invalidov; habilitacija prizadetih otrok
SSKJ²
habilitacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na habilitacijo: habilitacijski postopek / že več let pripravlja svoje habilitacijsko delo; habilitacijsko predavanje / habilitacijski pouk, zavod
SSKJ²
habilitíranec -nca m (ȋ)
ped. kdor je habilitiran: habilitiranec je zapustil vzgojni zavod
SSKJ²
habilitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. priznati komu pravico predavati na visoki šoli: habilitirali so ga za docenta filozofije
2. ped. usposobiti duševno ali telesno prizadete, zlasti mladino: habilitirati invalidnega otroka
    habilitírati se 
    pridobiti pravico predavati na visoki šoli: habilitiral se je za izrednega profesorja
    habilitíran -a -o:
    habilitiran predavatelj
SSKJ²
habína -e ž (ī)
nar. debela šiba: Mati, ki je bila pri brani, je imela v rokah dolgo habino (Prežihov)
SSKJ²
hábit -a m (ȃ)
redovniško vrhnje oblačilo: frančiškanski habit; nuna v habitu
// slavnostno ali uradno stanovsko vrhnje oblačilo: magistrski habit
SSKJ²
habitát -a m (ȃ) biol.
življenjski prostor rastlinske ali živalske vrste: ogroženi habitati; ohranjanje habitatov / ptičji habitat / naravni habitat
SSKJ²
hábiti -im nedov. (á ȃ)
pohabljati, kvariti: pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči
SSKJ²
habituálen -lna -o prid. (ȃ)
med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba
// pravn. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec
SSKJ²
hábitus -a m (ȃ)
knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture
♦ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa
SSKJ²
habníti in hábniti -em dov. (ī á ā)
nar. zahodno suniti, dregniti: s komolcem je habnila moža pod rebra
SSKJ²
hábsburški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na dinastijo Habsburžanov: habsburška monarhija / habsburška politika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hacálo -a s (á)
ekspr. kdor okorno, težko hodi: hacalo pijano, pravi medved!
SSKJ²
hacáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. okorno, težko hoditi: otrok haca in raca / nervozno je hacal po sobi
SSKJ²
haciénda -e ž (ẹ̑)
v latinskoameriškem okolju veliko posestvo: lastnik haciende / prenočili smo v gostoljubni haciendi
SSKJ²
ha-čì medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: krepko kihne: ha-či
SSKJ²
hád -a m (ȃ)
v grški mitologiji kraj pod zemljo, kjer prebivajo mrtvi, podzemlje:
SSKJ²
hádra -e ž (ȃ)
nar. severovzhodno (velika) ruta, plet: ljudje so se zavijali v hadre in suknje
SSKJ²
hádrica -e ž (ȃ)
nar. ruta1, rutica1: zavezala si je hadrico na glavo
SSKJ²
hádž -a m (ȃ)
muslimansko letno romanje v Meko: opraviti hadž; odpraviti se na hadž; priprave na hadž
SSKJ²
hádži -ja m (ȃ)
v muslimanskem okolju kdor je romal v Meko: hadži z zelenim turbanom / neskl., kot pristavek k imenu tega človeka hadži Mustafa
SSKJ²
háfnij -a m (á)
kem. težko taljiva kovina bele barve, element Hf:
SSKJ²
hagiográf -a m (ȃ)
kdor piše hagiografije: sloviti hagiograf
SSKJ²
hagiografíja -e ž (ȋ)
življenjepis svetnika, svetnikov: brati hagiografije
// veda o življenju svetnikov: dobro je podkovan v hagiografiji
SSKJ²
hagiográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hagiografe ali hagiografijo: hagiografski slog; hagiografski spisi
SSKJ²
hagiolóški -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. svet3, svetosten, nabožen: hagiološko čustvovanje
SSKJ²
hahá in hahà medm. (ȃ; ȁ)
1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas
2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo
SSKJ²
hahljánje -a s (ȃ)
glagolnik od hahljati: zaslišalo se je zadovoljno hahljanje / reči s škodoželjnim hahljanjem
SSKJ²
hahljáti -ám nedov. (á ȃ)
zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj
    hahljáti se 
    pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja
    hahljajóč -a -e:
    hahljajoč smeh
SSKJ²
hahljávec -vca m (ȃ)
kdor se (rad) hahlja:
SSKJ²
haiku -ja [hajkú tudi hájku] m (ȗ; ȃ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; zbirka haikujev; natečaj za haiku; v prid. rabi: haiku festival; haiku poezija
SSKJ²
haikuist -a [hajkuíst] m (ȋ) lit.
kdor piše haikuje: sodba japonskih učiteljev za zahodne haikuiste ni več edino veljavna; pisatelj in haikuist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
haikujevski -a -o [hajkújeu̯ski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na haiku: naslov je zapisan v treh haikujevskih vrsticah / haikujevski ritem
SSKJ²
haikujski -a -o [hajkújski] prid. (ȗ)
nanašajoč se na haiku: haikujski stripovski katalog / haikujski zapisi
SSKJ²
hàj medm. (ȁ)
1. izraža veselje, razigranost; hej: haj, to je ples
2. izraža opozorilo: haj, pridi ven
SSKJ²
hájc medm. (ȃ)
nar., klic volu na levo!; ajs1: hajc, hajc! je priganjal
SSKJ²
hajd gl. hajdi
SSKJ²
hajdamák -a m (ā)
zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi
// med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki
SSKJ²
hajdegerjánec -nca m (ȃ)
filoz. pristaš hajdegerjanstva:
SSKJ²
hajdegerjánstvo -a s (ȃ)
filoz. Heideggerjeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hajdegerjanstva
SSKJ²
hàjdi in hàjd -te medm. (ȁ)
pog. hitro!, pojdi!: opravil si, zdaj pa – hajdi! hajdi, gremo!
SSKJ²
hajdúčiti -im nedov. (ú ȗ)
hajdukovati
SSKJ²
hajdúk -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih
2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka
SSKJ²
hajdúkinja -e ž (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
nekdaj borka, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: junaške hajdukinje
SSKJ²
hajdukovánje -a s (ȃ)
glagolnik od hajdukovati: pripovedovati o hajdukovanju
SSKJ²
hajdukováti -újem nedov. (á ȗ)
pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali
SSKJ²
hajdúški -a -o prid. (ū)
nanašajoč se na hajduke ali hajduštvo: hajduška četa / hajduško življenje
SSKJ²
hajdúštvo -a s (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju: vloga hajduštva v boju za svobodo
2. slabš. razbojništvo: kaznovati zaradi hajduštva
SSKJ²
hají hajó medm. (ȋ, ọ̑)
izraža veselje, razigranost: haji hajo, pust je!
SSKJ²
hájka -e ž (ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki
// pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko
SSKJ²
hajkáč -a m (á)
ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem kdor hajka: vas je bila polna hajkačev
SSKJ²
hájkanje -a s (ȃ)
glagolnik od hajkati: hajkanje je bilo brezuspešno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hájkati -am nedov. (ȃ)
med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu
    hájkati se 
    biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih
SSKJ²
hájlati -am nedov. (ȃ)
pog., slabš., pri nacistih pozdravljati s heil: glasno je hajlal in dvigal desnico
SSKJ²
hájlovec -vca m (ȃ)
pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec
SSKJ²
hájmatbúnd -a m (ȃ-ȗ)
med drugo svetovno vojno civilna germanizatorska organizacija na Štajerskem: vpis v hajmatbund
SSKJ²
hájmvêrovec -vca m (ȃ-ȇ)
pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti
SSKJ²
hájsasa medm. (ȃ)
izraža veselje, razigranost; hejsasa: le veselo, hajsasa
SSKJ²
hákenkrojc -a [hakənkrojc] m (á)
pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce
SSKJ²
hála -e ž (á)
1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale
2. avla: hotelska hala
SSKJ²
halabúka -e ž (ȗ)
ekspr. hrup, trušč: peklenska halabuka
SSKJ²
halalí -- m (ȋ)
lov. znak z rogom pri večjem lovu s konji in psi, da je divjad uplenjena: trobiti halali
SSKJ²
hálaš -a m (ȃ)
pri dravskih splavarjih odsek reke, ki je viden med dvema ovinkoma: Vožnja je postajala z vsakim halašem nevarnejša (A. Ingolič)
SSKJ²
hálda -e ž (ȃ)
rud. žarg. kup jalovine, zlasti iz rudnika; jalovišče: halde so spremenile pokrajino
SSKJ²
hálf -a m (ȃ)
šport. žarg. igralec, ki povezuje obrambo in napad, zlasti pri nogometu; krilec: desni, levi half
SSKJ²
halít -a m (ȋ)
min. rudnina natrijev klorid, kamena sol:
SSKJ²
hálja -e ž (á)
1. plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje
2. nav. mn., v zvezi bela halja oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: avtoriteta bele halje; strah pred belimi haljami
SSKJ²
háljica -e ž (á)
manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga
SSKJ²
háljina -e ž (ā)
zastar. halja: ženska v dolgi domači haljini
SSKJ²
halkopirít -a m (ȋ)
min. rudnina železov in bakrov sulfid, bakrov kršec: pridobivanje bakra iz halkopirita
SSKJ²
halkosfêra -e ž (ȇ)
geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero:
SSKJ²
hall -a [hôl] m (ȏ)
zlasti v angleškem in ameriškem okolju avla: hotelski hall
// večji predprostor v družinski hiši, namenjen tudi za sprejemanje gostov: čaj so ponudili v hallu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
halloween -a [hêlou̯in] m (ȇ)
noč med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovniške, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče; noč čarovnic: praznovati halloween; izrezljati bučo za halloween
SSKJ²
hallstattski gl. halštatski
SSKJ²
hálma -e ž (ȃ)
družabna igra na šahovnici podobni plošči, pri kateri mora igralec spraviti svoje figure v nasprotnikov vogal: igrati halmo
SSKJ²
haló1 -ja tudi -- m (ọ̑)
pog., ekspr. hrup, nemir: to bo halo; vzdigniti, zagnati halo / sprejeli so ga z velikim halojem s hrupnim izražanjem čustev
SSKJ²
haló2 -ja m (ọ̑)
meteor. svetel kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju: lunin, sončni halo; v prid. rabi:, psih. halo efekt pojav, da se določena oseba ocenjuje po osebnem vtisu
SSKJ²
haló3 tudi hàlo medm. (ọ̑; ȁ)
izraža opozorilo: halo, halo(oo), oglasi se vendar / halo, kdo je pri telefonu
// izraža ukaz, spodbudo: halo, otroci, domov
// izraža začudenje in navadno tudi nestrinjanje: Halo, to je poneverba, izmišljotina!
SSKJ²
halódri -ja m (ọ̑)
slabš. neresen, lahkomiseln, neuglajen človek: zakaj poslušaš tega halodrija
SSKJ²
haloefekt gl. halo2
SSKJ²
halofít -a m (ȋ)
nav. mn., bot. rastline, ki uspevajo le na slanih tleh, Halofita: halofiti imajo veliko sesalno moč
SSKJ²
halóga -e ž (ọ́)
nav. mn., star. haluga: valovi so naplavili na čeri šope halog
SSKJ²
halogén1 -a m (ẹ̑)
kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor
SSKJ²
halogén2 -a -o prid. (ẹ̑)
kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli:
SSKJ²
halogeníd -a m (ȋ)
kem. spojina halogena s kovino ali z vodikom: srebrovi halogenidi; vodikovi halogenidi brezbarvni plini, ki, raztopljeni v vodi, tvorijo kisline
SSKJ²
halogeníranje -a s (ȋ)
kem. nadomeščanje vodika v organskih spojinah s halogenom: razvoj metod halogeniranja
SSKJ²
halogénka -e ž (ẹ̑) teh. žarg.
halogenska žarnica: vgradne halogenke
SSKJ²
halogénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na halogene: halogenski derivati
♦ teh. halogenska žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para; halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
SSKJ²
haloíd -a m (ȋ)
kem. halogenid
SSKJ²
háloški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na Haložane ali Haloze: haloški viničarji / haloško vino
SSKJ²
halóza -e ž (ọ́)
nar. vzhodno gost plevel, goščava: previdno se je plazil skozi halozo
SSKJ²
háložan -a m (á)
vino iz Haloz: izpiti kozarec haložana
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hálštatski -a -o prid. (ȃ)
arheol. nanašajoč se na starejše obdobje železne dobe: halštatska kultura / halštatska doba
SSKJ²
hálti -ja m (ȃ)
priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da psu na glavo, da ga je mogoče voditi: psa so s haltijem odvadili vleči in zaganjati se v vse smeri
SSKJ²
halucinácija -e ž (á)
psiht. zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj: doživljati, imeti halucinacije; v halucinacijah je videla bele miške; slušna, vidna halucinacija / ni vedel, ali je halucinacija ali resnica
SSKJ²
halucinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na halucinacijo: halucinacijski privid / halucinacijsko doživetje
SSKJ²
halucinánt -a m (ā á)
psiht. kdor ima halucinacije:
SSKJ²
halucinánten -tna -o prid. (ȃ)
psiht. ki ima halucinacije: halucinanten človek
SSKJ²
halucinatóren -rna -o prid. (ọ̑) psiht.
ki temelji na halucinaciji: kronična halucinatorna psihoza; halucinatorna doživetja
SSKJ²
halucinatóričen -čna -o prid. (ọ́)
psiht. ki temelji na halucinaciji: halucinatorična predstava; halucinatorično doživetje / halucinatoričen človek halucinanten
SSKJ²
halucinírati -am nedov. (ȋ)
psiht. imeti, doživljati halucinacije: bolnik halucinira
SSKJ²
halucinogén1 -a m (ẹ̑) psiht.
snov, ki povzroča halucinacije: uživati halucinogene; LSD je najpogosteje uporabljani halucinogen
SSKJ²
halucinogén2 -a -o prid. (ẹ̑) psiht.
ki povzroča halucinacije: snov je halucinogena / halucinogene droge; halucinogene gobe
SSKJ²
halúga -e ž (ú)
nav. mn. morska alga rjave barve: velike površine morskega dna so pokrite s halugami
♦ bot. jadranska haluga manjša rjava alga, ki raste v Jadranskem morju, Fucus virsoides
SSKJ²
hálva -e ž (ȃ)
orientalsko pecivo iz moke, medu, sladkorja, orehov in beljakov: turška halva
SSKJ²
hàm medm. (ȁ)
otr. izraža nagel prijem z usti: zine in – ham, češnje ni več / jej, ham ham / pes te bo ham ugriznil; pojedel
SSKJ²
hamásovec -vca m (ȃ)
pripadnik palestinskega odporniškega gibanja Hamas: policija se je spopadla s hamasovci; napad hamasovcev
SSKJ²
hámati -am nedov. (ȃ)
otr. jesti, gristi: le pridno hamaj
SSKJ²
hámburger1 -ja m (ȃ)
pog. hamburška slanina:
SSKJ²
hámburger2 -ja m (ȃ)
sendvič, navadno okrogle oblike, z zrezkom iz sesekljanega mesa: jesti masten, sočen hamburger; naročiti dva hamburgerja, dvojni hamburger; hamburger, kokakola in ocvrt krompirček / kiosk, restavracija, stojnica s hamburgerji
SSKJ²
hámburški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Hamburg: hamburško pristanišče
♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa
SSKJ²
hamít -a m (ȋ)
antr. pripadnik severne in severovzhodne afriške narodnostne in jezikovne skupine: semiti in hamiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hamítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hamite: hamitski narodi
♦ jezikosl. hamitski jeziki
SSKJ²
hámletovski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri Shakespearovem Hamletu: hamletovski dvom; hamletovsko vprašanje
SSKJ²
hámletski -a -o prid. (ȃ)
hamletovski: hamletsko vprašanje
SSKJ²
hammond -- [hêmond] v prid. rabi (ȇ)
glasb., v zvezi hammond orgle orgle, ki proizvajajo tone z električnimi napravami:
SSKJ²
hamsín -a m (ȋ)
meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave:
SSKJ²
hán -a m (ȃ)
v orientalskem okolju gostišče s prenočišči in prostori za živali: posedali so pred hanom in pili kavo; karavana je prenočila v hanu
SSKJ²
handicap ipd. gl. hendikep ipd.
SSKJ²
hándžar -ja m (ȃ)
v orientalskem okolju enorezen bojni nož: okrašen ročaj handžarja; janičar z zakrivljenim handžarjem za pasom
SSKJ²
hángar -ja m (á)
večji zaprt prostor, zlasti za shranjevanje letal: večina letal je bila ob začetku napada v hangarjih / hangar za motorne čolne
SSKJ²
hángarski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na hangar: hangarske naprave / hangarsko skladišče
SSKJ²
hanoveránec -nca m (ȃ)
vet. konj hanovrske pasme: močni in vztrajni hanoveranci
SSKJ²
hanôvrski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na Hannover: hanovrske ulice
♦ vet. hanovrska pasma pasma težjih angleških polkrvnih konj, zlasti za športno jahanje
SSKJ²
hanzeát -a m (ȃ)
zgod. član Hanse ali meščan Hansi pripadajočega mesta: hamburški hanzeati
SSKJ²
hanzeátski -a -o prid. (ȃ)
zgod. nanašajoč se na srednjeveško trgovsko in politično zvezo severnonemških mest Hanso: hanzeatska mesta / hanzeatski trgovci
SSKJ²
hàp medm. (ȁ)
izraža nagel prijem z gobcem: pes skoči za zajcem in hap! že ga drži za vrat
SSKJ²
haploíden -dna -o prid. (ȋ)
biol. ki ima enojno število kromosomov: haploidni organizem; haploidna celica
SSKJ²
haplologíja -e ž (ȋ)
jezikosl. izgovor samo enega izmed dveh zaporednih enakih glasov ali zlogov:
SSKJ²
happening in hêpening -a [hêpening-] m (ȇ)
1. publ. javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni: na frizerskem happeningu so nakazali modne usmeritve; glasbeni, poulični happening
2. um. avantgardna umetniška prireditev, pri kateri se želi z različnimi sredstvi gledalce osupniti in pritegniti k sodelovanju: prirediti happening; scenarij za happening
SSKJ²
happy end happy enda [hêpi ênd-] m (ȇ, ȇ)
publ. razplet zgodbe, ki se zadovoljivo, srečno konča za glavne osebe, zlasti v filmu, srečni konec: naiven, poceni happy end / ekspr. zadeva se je končala s happy endom
SSKJ²
háptičen -čna -o prid. (á)
um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih: haptično učinkovanje slike; haptično jedro plastike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hárač -a m (ȃ)
v fevdalni Turčiji davek, naložen za delo sposobnim moškim, ki niso prestopili v muslimansko vero: plačevati, pobirati harač
SSKJ²
harakíri -ja m (ȋ)
pri Japoncih samomor s prerezanjem trebuha: samuraj je napravil harakiri; nož za harakiri
SSKJ²
harambáša -e tudi -a m (ȃ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih
1. nekdaj hajduški poglavar: slavni harambaša
2. slabš. vodja cestnih roparjev, razbojnikov: pogon za harambašo
SSKJ²
harangírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž., slabš. hujskati, ščuvati: spretno so harangirali proti napredni družbeni ureditvi / s svojo politiko harangirajo manjše narode
SSKJ²
hárcer -ja m (á)
kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje: ocenjevati petje harcerjev
SSKJ²
hardcore in hard core in hárdkór -a [hártkór] m (ȃ-ọ̑)
zvrst elektronske glasbe iz 90. let 20. stoletja, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki: igrati, poslušati hardcor; ameriški, nemški, slovenski hardcor; melodični hardcor; punk in hardcor; v prid. rabi: hardcore glasba; hardcore skupina
SSKJ²
hardkor gl. hardcore
SSKJ²
hard rock in hardrock in hárdrók -a [hárt rók in hárdrók] m (ȃ, ọ̑)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni okrepljeni, agresivnejši zvoki, zlasti električnih kitar: posluša vse, od klasike do najtežjega hard rocka; zgodovina hard rocka; v prid. rabi: hard rock skupina; hard rock zasedba
SSKJ²
hardrockovski in hárdrókovski -a -o [hárdrókou̯ski] prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na hard rock: hardrockovski album; hardrockovska skupina, zasedba
SSKJ²
hardrok ipd. gl. hard rock ipd.
SSKJ²
hàrdún medm. (ȁ-ȗ)
pog. izraža podkrepitev trditve: hardun, kako ste pridni
SSKJ²
hárdvêr -a m (ȃ-ȇ)
rač. žarg. strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; strojna oprema: prodajati hardver; okvara hardvera; hardver in softver
SSKJ²
hárdvêrski -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na hardver: hardverska naprava; nakup hardverske in softverske opreme
SSKJ²
hardware gl. hardver
SSKJ²
harekríšnovec -vca m (ȋ)
pripadnik verske skupnosti, ki časti hinduističnega boga Krišno: pustil je vse skupaj in odšel med harekrišnovce; predstavnik harekrišnovcev
SSKJ²
hárem -a m (ā)
v muslimanskem okolju del hiše za žene: v harem ne smejo vstopiti tuji moški
// vse žene harema: ima velik harem; na potovanje je šel z vsem haremom; pren., šalj. šef je ponosen na svoj harem
SSKJ²
háremski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na harem: haremske žene / haremsko življenje
SSKJ²
hárfa -e ž (ȃ)
glasbilo trikotne oblike s strunami, na katere se brenka s prsti obeh rok: harfa zveni; igrati harfo / harfa v orkestru / individualen pouk harfe
♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; glasb. Eolova harfa nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke
SSKJ²
hárfen -fna -o (ȃ)
pridevnik od harfa: harfne strune
SSKJ²
harfeníst -a m (ȋ)
harfist
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
harfíst -a m (ȋ)
kdor igra harfo: nastop harfista
SSKJ²
harfístka -e ž (ȋ)
ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko
SSKJ²
háriš in haríš -a m (ȃ; í)
star. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec2, hrestač: v visoki travi je našel dobro skrito gnezdo hariša
SSKJ²
hárita -e ž (ȃ)
v grški mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti in miline:
SSKJ²
harizma ipd. gl. karizma ipd.
SSKJ²
harlekín -a m (ȋ)
šaljiva gledališka oseba v obleki iz raznobarvnih krp: smeh harlekina / najlepša pustna maska je bil harlekin
// slabš. človek brez dostojanstva: politični harlekin
♦ gled. kratka nagubana zavesa, s katero se zvišuje ali znižuje odrska odprtina
SSKJ²
harlekináda -e ž (ȃ)
gled. šaljiva igra ali šaljiv prizor s harlekinom: uprizoriti harlekinado; italijanska harlekinada
SSKJ²
harlekínski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na harlekine: harlekinska obleka / harlekinski značaj
    harlekínsko prisl.:
    harlekinsko smešen
SSKJ²
harlekínstvo -a s (ȋ)
harlekinsko vedenje, ravnanje: odbija me njegovo harlekinstvo
SSKJ²
harmatán -a m (ȃ)
meteor. suh veter, ki piha iz Sahare proti Atlantskemu oceanu: harmatan dviga oblake prahu
SSKJ²
harmóničen -čna -o prid. (ọ́)
ubran, skladen1: harmonične barve; harmonična celota / harmonični odnosi; harmonično sožitje narodov / harmoničen človek; harmonična osebnost / harmoničen razvoj otroka / harmonična spremljava; harmonične značilnosti skladbe
♦ agr. harmonična prehrana prehrana, ki vsebuje vse potrebne snovi za zdrav razvoj organizma; fiz. harmonično nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga, sinusno nihanje; glasb. harmonična lestvica molova lestvica z zvišano sedmo stopnjo; mat. harmonična vrsta vrsta recipročnih vrednosti naravnih števil
    harmónično prisl.:
    harmonično grajeno telo; harmonično razvita osebnost; harmonično sodelovati
SSKJ²
harmóničnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost harmoničnega: harmoničnost antične kulture; objekt ne sme rušiti harmoničnosti okolja / skladatelj teži za harmoničnostjo
SSKJ²
harmónij -a m (ọ́)
orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščali: igrati (na) harmonij
SSKJ²
harmoníja -e ž (ȋ)
1. ubranost, skladnost: vse, kar je v sobi, tvori prijetno harmonijo; barvna harmonija; harmonija oblike in vsebine / rušiti harmonijo v družini; živeti v harmoniji
2. glasb. glasbena prvina, ki temelji na sočasnih odnosih med toni: ritem, melodija in harmonija; atonalna harmonija ki ni zasnovana na tonalnosti / harmonija glasov; pren. harmonija spevov, zvokov
// istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov; akord1: molova harmonija
// nauk o tem: pouk harmonije in kontrapunkta
SSKJ²
harmoníjski -a -o prid. (ȋ)
glasb. harmonski: harmonijska barvitost
SSKJ²
harmónika -e ž (ọ́)
1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice
♦ glasb. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo
// pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju
2. glasb. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika
SSKJ²
harmónikar -ja m (ọ́)
kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko; izvrsten, odličen harmonikar; nastop harmonikarjev; prvenstvo, srečanje, tekmovanje harmonikarjev; pevec in harmonikar
SSKJ²
harmónikarica -e ž (ọ́)
ženska, ki igra (na) harmoniko: nastop harmonikaric; prvenstvo, tekmovanje harmonikaric; pevka in harmonikarica
SSKJ²
harmónikarka -e ž (ọ́)
ženska, ki igra (na) harmoniko: državno prvenstvo, tekmovanje harmonikark; harmonikarka in pevka
SSKJ²
harmónikarski -a -o (ọ́)
pridevnik od harmonikar: harmonikarski zbor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
harmónikast -a -o prid. (ọ́)
ekspr. podoben mehu harmonike: zmečkane, harmonikaste hlače
SSKJ²
harmonikáš -a m (á)
harmonikar: koncert harmonikašev
SSKJ²
harmonírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. skladati se, ujemati se: njuni nazori harmonirajo; barve lepo harmonirajo; figura harmonira z ozadjem
SSKJ²
harmoníst -a m (ȋ)
1. kdor igra (na) harmonij: virtuozen harmonist
2. glasb. harmonizator: pesem je harmoniziral izkušen harmonist
SSKJ²
harmonizácija -e ž (á)
glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju
SSKJ²
harmonizátor -ja m (ȃ)
glasb. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi
SSKJ²
harmonízem -zma m (ī)
knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma
SSKJ²
harmonizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. glasb. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve
2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve
    harmonizíran -a -o:
    pesem, harmonizirana za moški zbor
SSKJ²
harmónski -a -o prid.(ọ̑)
1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni
2. harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil
    harmónsko prisl.:
    skladba je harmonsko bogata in sveža
SSKJ²
hárpa -e ž (ȃ)
knjiž. harfa: igrati na harpo
SSKJ²
hárpija in harpíja -e ž (á; ȋ)
1. nav. mn., v grški mitologiji bitje z žensko glavo in trupom jastreba: harpije so ugrabljale ljudi in jih izročale erinijam
2. knjiž., slabš. hudoben, grabežljiv človek, zlasti ženska: stari harpiji sta razgrabili njegovo zapuščino
♦ zool. velika ptica ujeda, ki živi v gozdovih Srednje in Južne Amerike, Harpya harpya
SSKJ²
harpúna -e ž (ȗ)
1. suličasta priprava na vrvi za lov večjih morskih živali: zadeti kita s harpuno; top za izstrelitev harpune
♦ rib. eksplozivna harpuna ki ima v konici eksplozivni naboj
2. kovinska palica z vrvico in ostmi za podvodni ribolov: podvodna puška s harpuno
SSKJ²
harpúnar -ja m (ȗ)
kdor meče harpuno ali strelja z njo: kitu se je približal čoln z veslači, krmarjem in harpunarjem
SSKJ²
harpunírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zadeti, ustreliti s harpuno: harpunirati kita, ribo
    harpuníran -a -o:
    harpunirana riba
SSKJ²
harpúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na harpuno: harpunska vrv / harpunski top top, s katerim se izstreli harpuna
SSKJ²
hárški -a -o prid. (ȃ)
navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje:
SSKJ²
harúspeks -a m (ȗ)
pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji
SSKJ²
hásek -ska m (ȃ)
star. korist2: imeti hasek od sadnega drevja; napraviti več škode kot haska / zaloga nam brez haska propada
● ekspr. tu je vsaka beseda brez haska zastonj
SSKJ²
hásen -sni ž (ȃ)
zastar. korist2: od denarja nima nobene hasni
SSKJ²
háski in husky -ja [háski] m (ȃ)
močen vlečni pes z gosto dlako: svojega haskija je peljala na sprehod / sibirski haski
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hásniti -em stil. -im nedov. (á ȃ)
star. koristiti, pomagati: takšno govorjenje nam nič ne hasne; zdravila so hasnila; prostost jim je bolj škodovala kot hasnila / denar mu ni hasnil
SSKJ²
hasnovít -a -o prid. (ȋ)
star. koristen: hasnovita drevesa / hasnovito izkoriščanje strojev
SSKJ²
hašé -êja m (ẹ̑ ȇ)
gastr. omaka iz drobno sesekljanega ali zmletega mesa, sekanica: haše iz govejega mesa
SSKJ²
hášiš -a m (ȃ)
mamilo iz smole indijske konoplje: kaditi hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
SSKJ²
hášišar -ja m (ȃ)
kdor uživa hašiš: dolgoletni hašišar
SSKJ²
hatêrija -e ž (é)
zool. novozelandski prakuščar s temenskim očesom, Sphenodon punctatus: haterija je živi fosil
SSKJ²
hatišêrif -a m (ȇ)
zgod., v fevdalni Turčiji slovesna listina, ki jo je sultan izdal v zvezi z najvažnejšimi zadevami:
SSKJ²
hauptman -a [háu̯ptman] m (á)
v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan: na čelu kolone je jahal hauptman
SSKJ²
hausbal -a [háu̯zbál] m (ȃ-ȃ)
nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu
SSKJ²
hausse -- [ós] ž (ọ̑)
ekon. dviganje cen, tečajev na borzi:
SSKJ²
hàv medm. (ȁ)
posnema pasji glas; hov: hav, se je oglasil pes iz utice; hav, hav, hav!
SSKJ²
havájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Havaje: havajske pesmi / havajska kitara manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih / Havajsko otočje
SSKJ²
havána -e ž (ȃ)
cigara iz boljših vrst tobaka, zlasti kubanskega: kadil je samo havane; v prid. rabi: škatla havana cigar
SSKJ²
havánec -nca m (ȃ)
vet. srednje velik kunec temno rjave barve:
SSKJ²
havánka -e ž (ȃ)
havana: prižgati si havanko
SSKJ²
havánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Havano: havansko pristanišče / havanska cigara havana
SSKJ²
havaríja -e ž (ȋ)
poškodba prevoznega sredstva, zlasti ladje ali letala, ali tovora med vožnjo: ladja je pretrpela havarijo
♦ pravn. velika ali generalna havarija hote povzročena škoda ali stroški, ki nastanejo zato, da se reši prevozno sredstvo, zlasti ladja ali letalo, ali tovor
SSKJ²
havarírati -am dov. in nedov. (ȋ)
biti prizadet s havarijo: ladja je havarirala; pren., ekspr. njegovi dramski poskusi so havarirali zaradi sentimentalnosti junakov
    havaríran -a -o:
    havarirana ladja; havarirano letalo / havariran avtomobil karamboliran
SSKJ²
hávba -e ž (ȃ)
1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba
2. pog. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor; pokrov: izstopil je in dvignil havbo
3. nar. avba: havba se ji lepo prilega
SSKJ²
hávbica -e ž (ȃ)
voj. artilerijsko orožje s krajšo cevjo za streljanje pod strmim kotom na cilje v zaklonu: streljati iz havbic; baterija stopetmilimetrskih havbic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hávbičen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na havbico: havbična cev / havbična granata / havbična baterija
SSKJ²
hávelok -a m (ȃ)
nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku
SSKJ²
havhàv medm. (ȁ)
posnema pasji glas; hovhov2: pes je divje lajal na mimoidoče: havhav, havhav
SSKJ²
havstórij -a m (ọ́)
bot. rastlinski organ za sesanje snovi iz gostitelja, zlasti pri parazitih, sesalni organ:
SSKJ²
hazárd -a m (ȃ)
igra za denar, navadno s kartami ali kockami, katere izid je odvisen od naključja, igra na srečo: igrati, prepovedati hazard; drzen hazard; pren., ekspr. napad je bil vojaški in politični hazard
SSKJ²
hazárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hazard: hazardna igra / hazardna odločitev
SSKJ²
hazardêr -ja m (ȇ)
kdor igra hazard: bil je poklicni hazarder; strasten hazarder; pren., ekspr. politični hazarder
SSKJ²
hazardêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na hazarderje: hazarderska strast / hazarderska politika
SSKJ²
hazardêrstvo -a s (ȇ)
igranje za denar, navadno s kartami ali kockami, katerega izid je odvisen od naključja: zabresti v dolgove zaradi hazarderstva; patološko hazarderstvo
SSKJ²
hazardíranje -a s (ȋ)
glagolnik od hazardirati: pri hazardiranju so se igralci sprli / hazardiranje na borzi, v politiki
SSKJ²
hazardírati -am nedov. (ȋ)
igrati hazard: hazardirati za visoke vsote; hazardiral je po igralnicah raznih letovišč; pren., ekspr. hazardirati v politiki
SSKJ²
hazardíst -a m (ȋ)
hazarder: strasten hazardist
SSKJ²
hazéna -e ž (ẹ̑)
šport., nekdaj rokometu podobna igra za ženske: igrati hazeno
SSKJ²
hazenášica -e ž (á)
šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno:
SSKJ²
hčérica -e ž (ẹ̑)
star. hčerkica: veliko je govoril o svoji hčerici
SSKJ²
hčérin -a -o (ẹ̑)
svojilni pridevnik od hči: hčerina obleka; hčerino trmoglavljenje
SSKJ²
hčerínji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na hčere: hčerinja ljubezen / zastar. hčerinji otrok hčerin
♦ biol. hčerinja celica hčerinska celica
SSKJ²
hčerínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hčere: hčerinska ljubezen, zvestoba / ustanoviti hčerinsko banko, zavarovalnico; poslovanje hčerinskih družb; razmere v hčerinskih podjetjih / hčerinska znamka
♦ biol. hčerinska celica vsaka od dveh celic, ki nastane z delitvijo materinske celice
SSKJ²
hčérka -e ž (ẹ̑)
zlasti v družinskem okolju ženska v odnosu do svojih staršev: to je moja hčerka; rodila se jima je hčerka; mati je zelo navezana na svojo hčerko
SSKJ²
hčérkica -e ž (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od hčerka: hčerkico je peljal na sprehod / hčerkica moja!
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑)
1. ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna
// knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov
● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči
2. vsaka od finančnih, gospodarskih enot, ki nastane iz osnovne, prvotne, a ostane z njo povezana še naprej: stečaj hčere je matično podjetje dodatno obremenil / podjetje hči hčerinsko podjetje
SSKJ²
hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte!
2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje
3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he
SSKJ²
heavy metal heavy metala [hêvi mêtal in hêvi metál] m (ȇ, ȇ; ȇ, ȃ)
zvrst rokovske glasbe, za katero so značilni močno okrepljeni, agresivni zvoki, (težki) metal: igrati, poslušati heavy metal; ljubitelj heavy metala; v prid. rabi: heavy metal skupina heavymetalska skupina
SSKJ²
heavymetalec -lca [hêvimetáləc] m (ȇ-ȃ)
heavymetalski glasbenik, (težko)metalec: nastop heavymetalcev
// kdor se navdušuje za heavymetalsko glasbo: heavymetalci in pankerji
SSKJ²
heavymetalski -a -o [hêvimetálski] prid. (ȇ-ȃ)
nanašajoč se na heavymetalce ali heavy metal; (težko)metalski: heavymetalska glasba, skupina, zasedba / heavymetalski raj
SSKJ²
hebáti -ám [həbati] nedov. (á ȃ)
nar. zahodno suvati, drezati: ne hebaj me; živina se heba
SSKJ²
hebraístika -e ž (í)
veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko
SSKJ²
hebraízem -zma m (ī)
jezikosl. element hebrejščine v kakem drugem jeziku:
SSKJ²
hebrêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Hebrejce: hebrejski jezik / hebrejska pisava
SSKJ²
hebrêjščina -e ž (ȇ)
hebrejski jezik: proučevati hebrejščino
SSKJ²
héc -a m (ẹ̑)
nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom
● pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin
SSKJ²
hécati -am nedov. (ẹ̑)
nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov
    hécati se 
    delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se
SSKJ²
hécen -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog.
1. šaljiv: hecen fant
2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje
    hécno prisl.:
    hecno govoriti
SSKJ²
hedóničen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. hedonski: hedonična čustva
SSKJ²
hedónik -a m (ọ́)
pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik
SSKJ²
hedoníst -a m (ȋ)
pristaš hedonizma: nazori hedonistov / vse življenje je bil hedonist
SSKJ²
hedonístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost
♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja
SSKJ²
hedonízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu
SSKJ²
hedónski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje
SSKJ²
hédžra -e ž (ẹ̑)
Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hegeljánec -nca m (ȃ)
filoz. pristaš hegeljanstva:
SSKJ²
hegeljánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hegeljance ali hegeljanstvo: hegeljanski nazori / delu se pozna vpliv hegeljanske filozofije
SSKJ²
hegeljánstvo -a s (ȃ)
filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hegeljanstva
SSKJ²
hegemón -a m (ọ̑)
knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila
// pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik
SSKJ²
hegemoníja -e ž (ȋ)
vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem
SSKJ²
hegemoníst -a m (ȋ)
pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju
SSKJ²
hegemonístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika
SSKJ²
hegemonízem -zma m (ī)
težnja po hegemoniji: velikodržavni hegemonizem
SSKJ²
héglovec -vca m (ẹ́)
filoz. pristaš heglovstva:
SSKJ²
héglovski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na heglovce ali heglovstvo: izražati se v heglovskem jeziku / heglovski idealizem
SSKJ²
héglovstvo -a s (ẹ́)
filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš heglovstva; bil je pod močnim vplivom heglovstva
SSKJ²
hehé in hehè medm. (ẹ̑; ȅ)
1. posnema glas pri smejanju: spet bomo prosti, hehe
2. izraža posmeh: še kesal se boš, hehe
SSKJ²
hehèt -éta m (ȅ ẹ́)
smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati
SSKJ²
hehetánje -a s (ȃ)
glagolnik od hehetati se: iz zadnjih klopi je bilo slišati hehetanje
SSKJ²
hehetáti se -ám se in -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́)
smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal
SSKJ²
hehetàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se (rad) heheta: hehetav človek
SSKJ²
hehetávec -vca m (ȃ)
kdor se (rad) heheta:
SSKJ²
hehljáti se -ám se nedov. (á ȃ)
hahljati se: v dvorani so se hehljali
SSKJ²
heinejevski -a -o [hájnejeu̯ski] prid. (ȃ)
tak kot pri Heineju: heinejevska ironija
SSKJ²
hêj in hèj medm. (ȇ; ȅ)
1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam?
2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje
3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hêja medm. (ȇ)
1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj!
2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj
SSKJ²
hêjo medm. (ȇ)
izraža opozorilo: hejo, pazi se / hejo hoj, se oglaša iz gozda
SSKJ²
hêjsa medm. (ȇ)
izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo
SSKJ²
hêjsasa medm. (ȇ)
izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa
SSKJ²
hêjslovánski -a -o prid. (ȇ-ȃ)
nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje
SSKJ²
hêjslovánstvo -a s (ȇ-ȃ)
slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo
SSKJ²
hèk medm. (ȅ)
posnema glas pri odkašljevanju:
SSKJ²
hêkanje in hékanje -a s (ȇ; ẹ̑)
glagolnik od hekati: hekanje ni rezervirano samo za internet; omrežno hekanje
SSKJ²
hêkati -am in hékati -am nedov. (ȇ; ẹ̑) pog.
vdirati v tuje računalniške sisteme in povzročati škodo, zlasti s spreminjanjem, prisvajanjem podatkov: hekati banke
SSKJ²
hekatómba -e ž (ọ̑)
1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo
2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev
SSKJ²
hêker in héker -ja m (é; ẹ́)
1. kdor vdira v tuje računalniške sisteme: hekerji brez težav vdrejo v osebni računalnik; vdor hekerjev; boj proti hekerjem / računalniški heker
2. kdor z navdušenjem spreminja programsko opremo: nadobudni mladi hekerji; računalničarji in hekerji
SSKJ²
hêkerski in hékerski -a -o prid. (é; ẹ́)
nanašajoč se na hekerje ali hekanje: hekerski napad, vdor; hekersko orodje
SSKJ²
hêkerstvo in hékerstvo -a s (é; ẹ́)
pojavljanje hekerjev in njihova dejavnost: hekerstvo in kršitve avtorskih pravic
SSKJ²
heksa... ali héksa... in heksa... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število šest: heksaeder, heksagonalen
SSKJ²
heksaéder -dra m (ẹ́)
geom. kocka1:
SSKJ²
heksaédrski -a -o (ẹ́)
pridevnik od heksaeder: heksaedrska oblika
SSKJ²
heksagonálen -lna -o prid. (ȃ)
geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma
♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°
SSKJ²
héksakord in heksakórd -a m (ẹ̑; ọ̑)
glasb., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov:
SSKJ²
heksámeter -tra m (á)
lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih
SSKJ²
heksán -a m (ȃ)
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika: izomeri, molekule heksana; poskus s heksanom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heksóda -e ž (ọ̑)
elektr. elektronka s šestimi elektrodami:
SSKJ²
hékt -a m (ẹ̑)
pog. hektoliter: sod drži pet hektov; hekt vina
SSKJ²
hektár -a in -ja m (ȃ)
ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih
SSKJ²
hektárski -a -o prid. (ȃ)
ekon., navadno v zvezi hektarski donos, pridelek količina pridelkov, pridelanih na enem hektaru zemljišča v enem letu: doseči višji hektarski donos pšenice
SSKJ²
héktičen -čna -o prid. (ẹ́)
med. nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušičen: hektičen bolnik / hektična rdečica na licih; pren., ekspr. hektična poezija
SSKJ²
hekto... ali hékto... in hekto... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na število sto: hektoliter, hektovat
SSKJ²
hektográf -a m (ȃ)
nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: brošura je bila tiskana na hektografu
SSKJ²
hektografírati -am nedov. in dov. (ȋ)
nekdaj razmnoževati na hektograf: hektografirati skladbo
    hektografíran -a -o:
    hektografirana izdaja dijaškega lista
SSKJ²
hektográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hektograf: hektografska tehnika / hektografsko črnilo
SSKJ²
hektokotíl -a m (ȋ)
zool. paritvena lovka samcev pri nekaterih glavonožcih:
SSKJ²
héktolíter -tra m (ẹ̑-í)
prostorninska mera, 100 l: sod drži osem hektolitrov [hl]; hektoliter vina
SSKJ²
héktolítrski -a -o prid. (ẹ̑-í)
nanašajoč se na hektoliter: hektolitrska posoda
♦ agr. hektolitrska teža žita teža stotih litrov žita
SSKJ²
héktométer -tra m (ẹ̑-ẹ̄)
dolžinska mera, 100 m:
SSKJ²
héktovát -a m (ẹ̑-ȃ)
enota za moč, 100 W:
SSKJ²
helanca tudi helánka -e [prva oblika helánka in helánca] ž (ȃ)
tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance
// tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance
SSKJ²
helebárda -e ž (ȃ)
nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami; nočni čuvaj s helebardo
SSKJ²
helebárden -dna -o (ȃ)
pridevnik od helebarda: helebardna ostrina
SSKJ²
helebardír -ja m (í)
nekdaj vojak, oborožen s helebardo: helebardirji so stražili dvižni most
SSKJ²
helebardíst -a m (ȋ)
helebardir: helebardista sta pripeljala jetnika
SSKJ²
helebárdnik -a m (ȃ)
helebardir: poveljeval je skupini helebardnikov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heleníst -a m (ȋ)
strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
SSKJ²
helenístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu
SSKJ²
helenístovski -a -o (ȋ)
pridevnik od helenist: učene helenistovske debate
SSKJ²
helenizácija -e ž (á)
glagolnik od helenizirati: helenizacija Rima / helenizacija koloniziranih otokov
SSKJ²
helenízem -zma m (ī)
1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma
// miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso
2. jezikosl. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini
SSKJ²
helenizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj helensko, grško: helenizirali so dobro polovico Male Azije / priseljence so popolnoma helenizirali
    helenizíran -a -o:
    Grki in helenizirani tujci
SSKJ²
helénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice
SSKJ²
helénstvo -a s (ẹ̑)
miselnost, kultura starih Grkov: združitev praktičnega rimstva z duhovno bogatim helenstvom
SSKJ²
héler -ja m (ẹ̑)
nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar1:
SSKJ²
helidróm in heliodróm -a m (ọ̑)
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev; heliport: helikopter je pristal na običajnem helidromu; posestvo s helidromom
SSKJ²
hélij -a m (ẹ́)
kem. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element He: s helijem polnjeni baloni
SSKJ²
hélijev -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na helij: jedra helijevih atomov
♦ elektr. helijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirani helij
SSKJ²
hélikon -a m (ẹ̑)
glasb. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena
SSKJ²
helikópter -ja m (ọ́)
motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja
SSKJ²
helikópterski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na helikopter: helikopterski propeler / uvedli so helikoptersko službo, ki bo nadzorovala promet / helikopterski desant
SSKJ²
heliocéntričen tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
astron. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem
SSKJ²
heliocentrízem -zma m (ī)
astron. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja: Kopernikov heliocentrizem
SSKJ²
heliodrom gl. helidrom
SSKJ²
heliofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline
SSKJ²
heliográf -a m (ȃ)
1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer
2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heliográm -a m (ȃ)
meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram
SSKJ²
héliogravúra -e ž (ẹ̑-ȗ)
tisk. tehnika globokega tiska s kovinske plošče: tiskati na osnovi heliogravure
SSKJ²
helioport gl. heliport
SSKJ²
helioskóp tudi helioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
astron. optična priprava za opazovanje Sonca: opazovati s helioskopom
SSKJ²
heliostát -a m (ȃ)
astron. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer:
SSKJ²
héliotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́)
tehnika, ki izkorišča sončno energijo:
SSKJ²
hélioterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze
SSKJ²
heliotróp -a m (ọ̑)
1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa
2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom
3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom
SSKJ²
heliotropízem -zma m (ī)
bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe:
SSKJ²
helipórt in heliopórt -a m (ọ̑)
označena ploščad za vzletanje in pristajanje helikopterjev: heliport na strehi bolnišničnega kompleksa; gradnja heliporta
SSKJ²
helmintíaza tudi helmintiáza -e ž (ȋ; ȃ)
med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci
SSKJ²
helót -a m (ọ̑)
1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti
2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov
SSKJ²
helótski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na helote: helotska sužnost; helotsko življenje / helotska podrejenost
SSKJ²
hélsinški -a -o prid. (ẹ̑)
zgod., v zvezah: helsinška konferenca konferenca o evropski varnosti in sodelovanju leta 1975 v Helsinkih; helsinška listina sklepni dokument helsinške konference o soglasju med večino evropskih držav, Združenimi državami Amerike in Kanado o varnosti in sodelovanju v Evropi
SSKJ²
hem gl. hm
SSKJ²
hematít -a m (ȋ) min.
1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita
2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom
SSKJ²
hematologíja -e ž (ȋ)
veda o krvi in krvnih boleznih: klinična, laboratorijska onkologija; strokovnjak s področja hematologije; biokemija, onkologija in hematologija / oddelek za hematologijo
SSKJ²
hematolóški -a -o prid. (ọ̑)
med. nanašajoč se na hematologijo: hematološki laboratorij / hematološka preiskava
SSKJ²
hematóm -a m (ọ̑)
med. izliv krvi v mehko tkivo: podkožni hematom; hematom v jetrih
SSKJ²
hematuríja -e ž (ȋ)
med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost: znak te bolezni je hematurija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hémbraj -te medm. (ẹ̑)
nar. izraža podkrepitev trditve: hembraj, kako se jim mudi
SSKJ²
hémbran -a -o prid. (ẹ̑)
nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična
    hémbrano prisl.:
    hembrano malo je tega
SSKJ²
hemeroíden -dna -o prid. (ȋ)
pog. hemoroiden: hemeroiden bolnik
SSKJ²
hemeroídi -ov m mn. (ȋ)
pog. hemoroidi: zdravljenje hemeroidov
SSKJ²
hemi... predpona v sestavljenkah
nanašajoč se na pol, polovico: hemisfera
SSKJ²
hemisfêra -e ž (ȇ)
1. geogr. polovica zemeljske oble; polobla, poluta: severna, vzhodna hemisfera
2. anat. polovica velikih ali malih možganov: desna, leva hemisfera
SSKJ²
hemisfêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na hemisfera 1: hemisferska cirkulacija zraka
SSKJ²
hemo... prvi del zloženk
nanašajoč se na kri: hemofilija, hemoglobin
SSKJ²
hemofilíja -e ž (ȋ)
med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi, krvavičnost: podedoval je hemofilijo
SSKJ²
hemofílik -a m (í)
kdor ima hemofilijo: pri hemofilikih že majhne rane privedejo do neustavljivih krvavitev; društvo hemofilikov; zdravljenje hemofilikov
SSKJ²
hemoglobín -a m (ȋ)
biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina
SSKJ²
hemográm -a m (ȃ)
med. zapis rezultata krvne preiskave:
SSKJ²
hemolítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hemolizo: hemolitični simptomi / hemolitična anemija
SSKJ²
hemolíza -e ž (ȋ)
med. razpadanje rdečih krvničk in sprostitev hemoglobina iz njih: dolga operacija srca je bila tvegana zaradi hemolize
SSKJ²
hemolizín -a m (ȋ)
med. snov, ki povzroča hemolizo: bakterijski hemolizin
SSKJ²
hemorágičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hemoragijo: hemoragični tifus; hemoragična mrzlica / hemoragična diateza
SSKJ²
hemoragíja -e ž (ȋ)
med. izliv, iztekanje krvi iz žil, krvavitev:
SSKJ²
hemoroíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hemoroide: hemoroiden bolnik / hemoroidna krvavitev / slabš. star, hemoroiden uradnik
SSKJ²
hemoroídi -ov m mn. (ȋ)
med. bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini, zlata žila: operirati hemoroide
SSKJ²
hémpa -e ž (ẹ̑)
nar. vzhodno, slabš. neumna, nespametna ženska: ne poslušaj je, saj vidiš, da je hempa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
héna -e ž (ẹ̑)
bot. okrasni tropski grm z belimi ali rožnatimi cveti, Lawsonia inermis: prijeten vonj po heni
// kozm. rdečkasto rjavo barvilo iz listov te rastline: s heno pobarvani lasje
SSKJ²
héncaj -te medm. (ẹ̑)
star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo!
SSKJ²
héncan -a -o prid. (ẹ̑)
star. presnet, šmentan: hencana neroda
    héncano prisl.:
    hencano hitro je obmolknil
SSKJ²
hêndikep tudi handicap -a [hêndikep] m (ȇ)
1. invalidnost: proučevanje hendikepa; pogovor, predavanje o hendikepu; ljudje s hendikepom / telesni hendikep
2. šport., pri nekaterih tekmovanjih izenačenje možnosti za zmago, tako da dobi na začetku tekmovanja močnejši tekmovalec težje pogoje: pristati na hendikep; tekmovati po pravilih hendikepa / igralec golfa, športnik z nizkim, visokim hendikepom
// publ. kar spravi koga v neenak, slabši položaj: izključitev igralca je bila za naše moštvo precejšen hendikep; podjetju je kljub vsem hendikepom uspelo osvojiti svetovni trg; dodaten, hud, velik hendikep; v prid. rabi: hendikep tekma; hendikep vožnja
SSKJ²
hendikepírati -am tudi handicapirati -am [hendikepírati] dov. in nedov. (ȋ)
publ. spraviti koga v neenak, slabši položaj: zakon hendikepira določene skupine, stranke / bolezen, nesreča ga je povsem hendikepirala / vsakega nasprotnika že vnaprej hendikepira s kakšno negativno oznako
    hendikepíran tudi handicapiran -a -o
    invaliden: hendikepirani ljudje, osebe, posamezniki; hendikepirani športniki
SSKJ²
henry -ja [hénri] m (ẹ̑)
fiz. enota za merjenje električne induktivnosti: induktivnost tuljave je pet henryjev
SSKJ²
hènt medm. (ȅ)
star. izraža podkrepitev trditve; šment, šent: hent, kako ga je zdelalo! sam.: ni hent, da ne bi raslo!
SSKJ²
héntaj -te medm. (ẹ̑)
star. izraža podkrepitev trditve: hentaj, ne bo slabo; hentajte no!
SSKJ²
héntan -a -o prid. (ẹ̑)
star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot vzklik hentana reč, zdaj pa imamo
    héntano prisl.:
    to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel proč!
SSKJ²
hèp medm. (ȅ)
posnema glas race:
SSKJ²
hépati -am nedov. (ẹ̑)
oglašati se z glasom hep: race po dvorišču hepajo vsak večer (M. Kranjec)
SSKJ²
hepatítis -a m (ȋ)
med. vnetje jeter: imeti hepatitis; epidemični hepatitis
SSKJ²
hepening gl. happening
SSKJ²
heptán -a m (ȃ)
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje sedem atomov ogljika: izomeri heptana
SSKJ²
heraklít -a m (ȋ)
gradbeni material iz stisnjene lesne volne in magnezitnega cementa: izdelovati heraklit; prostor bodo toplotno in zvočno izolirali s heraklitom / s heraklitom obložene stene s ploščami iz heraklita
SSKJ²
heraklíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na heraklit: heraklitne plošče / heraklitna stena
SSKJ²
heráldičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane
    heráldično prisl.:
    heraldično stiliziran lev
SSKJ²
heráldik -a m (á)
strokovnjak za heraldiko:
SSKJ²
heráldika -e ž (á)
veda o grbih, grboslovje: strokovnjak za heraldiko
SSKJ²
herbárij -a m (á)
s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
herbárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na herbarij: herbarijska rastlina / herbarijsko gradivo za študij
SSKJ²
herbarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
bot. nabirati rastline za herbarij in jih vanj vlagati: pri botaniki se učenci učijo tudi herbarizirati
SSKJ²
herbicíd -a m (ȋ)
agr. kemično sredstvo za uničevanje škodljivih rastlin, zlasti plevela: škropiti s herbicidi
SSKJ²
herbicíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na herbicide: herbicidno sredstvo / herbicidno delovanje
SSKJ²
herc gl. hertz
SSKJ²
hercegôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na Hercegovce ali Hercegovino: hercegovsko narečje / hercegovski tobak
SSKJ²
herderjánstvo -a s (ȃ)
idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva
SSKJ²
hereditáren -rna -o prid. (ȃ)
biol. deden: hereditarna bolezen, obremenjenost / hereditarna osnova
    hereditárno prisl.:
    hereditarno obremenjen; hereditarno spremenjena celica
SSKJ²
hereditárnost -i ž (ȃ)
biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti
SSKJ²
hêres -a m (ȇ)
močno, dišeče špansko vino: kozarec heresa
SSKJ²
herétičen -čna -o prid. (ẹ́)
rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična ločina / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko
SSKJ²
herétičnost -i ž (ẹ́)
rel. krivovernost: heretičnost nauka
SSKJ²
herétik -a m (ẹ́)
rel. krivoverec: Cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik
SSKJ²
herezíja -e ž (ȋ)
rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija
SSKJ²
hêrkul -a m (ȇ)
ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul
♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules
SSKJ²
hêrkulski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na herkule: herkulski človek; herkulska postava / herkulska moč / herkulsko dejanje
SSKJ²
hêrma -e ž (ȇ)
um. glava ali doprsni kip, ki prehaja spodaj v podstavek: herme grških bogov in znamenitih mož
SSKJ²
hermafrodít -a m (ȋ)
biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati; dvospolnik: nekatere ribe so hermafroditi
SSKJ²
hermafroditízem -zma m (ī)
biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku
SSKJ²
hermafrodítski -a -o prid. (ȋ)
biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hermelíka -e ž (í)
1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike
2. liker iz te rastline: piti hermeliko
SSKJ²
hermelín -a m (ȋ)
podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa: nastavljati hermelinom pasti
// krzno te živali: kraljevski plašč iz hermelina
SSKJ²
hermelínast -a -o prid. (ȋ)
ki je iz hermelinovega krzna: hermelinast plašč; hermelinasto ogrinjalo
SSKJ²
hermelínji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na hermeline: čopič iz hermelinje dlake / hermelinje krzno
SSKJ²
hermelínov -a -o (ȋ)
pridevnik od hermelin: hermelinovo krzno
SSKJ²
hermenévtičen -čna -o (ẹ́)
pridevnik od hermenevtika: hermenevtična razlagalna metoda
SSKJ²
hermenévtika -e ž (ẹ́)
rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza
SSKJ²
hermétičen -čna -o prid. (ẹ́)
ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk
♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
    hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti:
    hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli
SSKJ²
hermétičnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost: nova tesnila zagotavljajo popolno hermetičnost / hermetičnost moderne lirike
SSKJ²
hermétik -a m (ẹ́)
publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi:
SSKJ²
hermetízem -zma m (ī)
publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza
SSKJ²
hêrnija -e ž (é)
med. izstop organa ali dela organa skozi nenaravno odprtino; kila1: zaradi prevelikega napora je nastopila hernija / operacija hernije
SSKJ²
heródež -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja
SSKJ²
heróičen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. herojski: heroičen boj; heroično dejanje / heroični homerski svet
SSKJ²
heróičnost -i ž (ọ́)
knjiž. lastnost, značilnost heroičnega: heroičnost in tragika osrednje osebe v romanu / narejena heroičnost
SSKJ²
heroín -a m (ȋ)
močno mamilo iz morfija: uživati heroin; tihotapci heroina
SSKJ²
heroína -e ž (ȋ)
1. knjiž. glavna, osrednja ženska v literarnem delu; junakinja: tragična heroina drame
2. gled., nekdaj igralka, ki igra samo vloge močnih ženskih značajev: heroina osrednjega gledališča
SSKJ²
heroínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na heroin: heroinski odvisnik / heroinska pot tihotapska pot, po kateri se preprodaja heroin
SSKJ²
heroízem -zma m (ī)
izreden pogum, junaštvo: revolucionarni heroizem; heroizem proletarskih brigad / delovni heroizem / slabš. zlagan, operetni heroizem
SSKJ²
heroizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati kaj herojsko, junaško: film heroizira preteklost
    heroizíran -a -o:
    idealizirane in heroizirane osebe v romanu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
herój -a m (ọ̑)
1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje, junak: neznani ljudje so v bojih postajali heroji; heroji Sutjeske / ekspr. heroji vesoljskih poletov / ne delaj se heroja; iron. poglej heroje, kako so jo popihali / red narodnega heroja nekdaj visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom
2. v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti, polbog: heroj Prometej
SSKJ²
herójinja -e ž (ọ̑)
ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje, junakinja: uporniška herojinja; herojinja svojega časa / narodna herojinja
SSKJ²
herójski -a -o prid. (ọ̑)
izredno pogumen, junaški: herojski borci za svobodo / dati zasluženo priznanje herojskim materam / herojski boj; herojska zmaga, žrtev; herojsko dejanje / herojska doba
♦ gled. herojski traged igralec, ki igra junaške tragične vloge; lit. herojski ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaški ep
    herójsko prisl.:
    herojsko so padli za domovino
SSKJ²
herójstvo -a s (ọ̑)
1. izreden pogum, junaštvo: herojstvo kmečkih upornikov
2. herojsko dejanje: pripovedovati o velikih herojstvih
SSKJ²
hêros -a m (ȇ)
v grški mitologiji bitje, ki ima človeške in božanske lastnosti; heroj: nadnaravna moč herosov
SSKJ²
herostrát in heróstrat -a m (ȃ; ọ̑)
knjiž., ekspr. kdor stori slabo, nedopustno dejanje, da bi postal slaven: vse bi storil, ta herostrat, samo da bi pisali o njem
SSKJ²
herostrátski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na herostrate: herostratsko dejanje, početje / herostratska slava
2. knjiž., slabš. ki prezira, uničuje kulturne ali umetniške vrednote: herostratski odnos janzenistične duhovščine do umetnosti
    herostrátsko prisl.:
    herostratsko slavna knjiga
SSKJ²
herostrátstvo -a s (ȃ)
knjiž. herostratsko dejanje: zagrešiti herostratstvo
SSKJ²
hêrpes -a m (ȇ)
med. virusna bolezen z mehurčastimi izpuščaji na koži ali na sluznici: herpes na ustnicah
SSKJ²
hêrpesen -sna -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na herpes: herpesni virus; herpesna okužba / herpesni izpuščaj, mehurček / herpesni konjunktivitis
SSKJ²
herpétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na herpes: herpetična okužba; herpetično vnetje / herpetični izpuščaj, mehurček / herpetični encefalitis
SSKJ²
hertz in hêrc -a [hêrc] m (ȇ)
fiz. enota za merjenje frekvence: nihanje s frekvenco dvajset tisoč hertzov [Hz]
SSKJ²
hês -a tudi -- m (ȇ)
glasb. za polton znižani ton h; ton b
SSKJ²
hetêra -e ž (ȇ)
pri starih Grkih lahkoživa, izobražena ženska, zlasti kot prostitutka za višje, izobraženske sloje: lepa in duhovita hetera / imeti hetero
SSKJ²
heteríja -e ž (ȋ)
v Grčiji, v začetku 19. stoletja tajna politična organizacija za osvoboditev izpod turške nadoblasti: ustanavljali so heterije
SSKJ²
heterízem -zma m (ī)
lahkoživo življenje, prostitucija v stari Grčiji:
SSKJ²
hétero -- prid. (ẹ̑) pog.
s spolnim nagnjenjem do oseb drugega spola; heteroseksualen: hetero moški, par; hetero skupnost; biti hetero
SSKJ²
hetero... prvi del zloženk
nanašajoč se na drugačen, različen: heterofonija, heteromorfen
SSKJ²
heterodóksen -sna -o prid. (ọ̑)
rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta
SSKJ²
heterodoksíja -e ž (ȋ)
rel. nauk, različen od pravega cerkvenega nauka:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
heterofoníja -e ž (ȋ)
glasb. večglasje, v katerem določeno melodijo posamezni glasovi delno spreminjajo:
SSKJ²
heterogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki ni enakih, istovrstnih sestavin; raznovrsten, neenoten: heterogena snov / heterogena družba, kultura / roman je vsebinsko zelo heterogen
SSKJ²
heterogénost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost heterogenega: heterogenost snovi / heterogenost prebivalstva
SSKJ²
heterogénski -a -o prid. (ẹ̑)
zastar. heterogen: zbližali so se različni, zelo heterogenski elementi
SSKJ²
heterogoníja -e ž (ȋ)
zool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim, raznorodnost: heterogonija vodnih bolh
SSKJ²
heteromórfen -fna -o prid. (ọ̑)
biol., min. ki nastopa v dveh ali več oblikah: heteromorfni kromosomi; heteromorfna rudnina
SSKJ²
heteromórfnost -i ž (ọ̑)
biol., min. lastnost, značilnost heteromorfnega: heteromorfnost ogljika
SSKJ²
heteronómen -mna -o prid. (ọ̑)
knjiž. odvisen, nesamostojen, podrejen: heteronomen subjekt; heteronomna volja / heteronomna etika
SSKJ²
heteronomíja -e ž (ȋ)
knjiž. odvisnost, nesamostojnost, podrejenost: avtonomija in heteronomija v medčloveških odnosih; gospodarska, politična heteronomija
♦ filoz. heteronomija volje ravnanje ali hotenje, ki ne izhaja iz zavestnega prepričanja, ampak iz tujih pobud
SSKJ²
heteropoláren -rna -o prid. (ȃ)
1. elektr. ki ima več izmenično se ponavljajočih magnetnih polov: heteropolarni generator
2. kem. ki ima dva različna pola: heteropolarne molekule; heteropolarna vez ionska vez
SSKJ²
heteroseksuálec -lca m (ȃ)
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb nasprotnega spola: zveze med heteroseksualci; homoseksualci in heteroseksualci
SSKJ²
heteroseksuálen -lna -o prid. (ȃ)
s spolnim nagnjenjem do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos
SSKJ²
heterosilábičen -čna -o prid. (á)
jezikosl. ki pripada drugemu zlogu, raznozložen: heterosilabični glas
SSKJ²
heterotrófen -fna -o prid. (ọ̑)
biol. ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih: heterotrofni organizmi; človek je heterotrofno bitje / heterotrofni način prehranjevanja
    heterotrófno prisl.:
    glive se hranijo heterotrofno
SSKJ²
heteróza -e ž (ọ̑)
biol. pojav, da ima križanec boljše lastnosti kot njegovi starši: heteroza čebel; heteroza koruze
SSKJ²
heterózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na heterozo: heterozna koruza / heterozen razvoj
SSKJ²
heterozigóten -tna -o prid. (ọ̑)
biol. nastal z združitvijo spolnih celic z različnima genoma: heterozigotni individuum; heterozigotna jajčna celica
SSKJ²
hetêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od hetera: hetersko življenje
SSKJ²
hetítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Hetite: hetitski hieroglifi; hetitski jezik; hetitska kultura
SSKJ²
hetítščina -e ž (ȋ)
hetitski jezik: dela babilonske književnosti so prevajali v hetitščino
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hétman -a m (ẹ̑)
na Poljskem in v Ukrajini, nekdaj vrhovni vojaški poveljnik: politična moč hetmanov; hetman poljske vojske / hetman kozakov ataman
SSKJ²
hétmanski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hetmane: hetmanska oblast; hetmansko dostojanstvo
SSKJ²
hétmanstvo -a s (ẹ̑)
naslov, dejavnost hetmanov: imel je vse časti in ugodnosti, ki so izvirale iz hetmanstva
SSKJ²
hévreka medm. (ẹ̑)
knjiž. izraža navdušenje pri dognanju, odkritju: hevreka, odkril sem pot!
SSKJ²
hevrístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen
♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj
SSKJ²
hevrístika -e ž (í)
filoz. nauk o metodah raziskovanja in pridobivanja novih spoznanj:
SSKJ²
hí1 medm. (ȋ)
klic konju naprej!: hi, konjiček! / hi hot!
SSKJ²
hì2 in hí medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas pri smejanju: hi, se kratko zasmeje; hi hi hi!
SSKJ²
hiát -a m (ȃ)
jezikosl. pojav, da stojita dva samoglasnika drug za drugim, zev: odpravljanje hiata pri izgovoru tujk
SSKJ²
híba -e ž (í)
pog. napaka, motnja: govorna, prirojena, telesna hiba / tehniki so hitro odpravili hibe v mehanizmu / roman ni brez večjih hib pomanjkljivosti
SSKJ²
híbav -a -o prid. (í)
pomanjkljiv, nepopoln: hibava prehrana / hibav otrok ki ima napako, motnjo
SSKJ²
híbavost -i ž (í)
pomanjkljivost, nepopolnost: hibavost telesa
SSKJ²
híben -bna -o prid. (ȋ)
pomanjkljiv, nepopoln: hibno popravilo stroja
SSKJ²
hibernácija -e ž (á)
med. umetna ohladitev organizma ali posameznih organov: opraviti operacijo s hibernacijo
SSKJ²
hibískov -a -o (ȋ)
pridevnik od hibiskus: hibiskovi rožnati cveti; hibiskov grm
SSKJ²
hibískus -a tudi -íska m (ȋ)
bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus: cvetovi, listi, semena hibiskusa; izvleček hibiskusa
SSKJ²
híbnost -i ž (ȋ)
pomanjkljivost, nepopolnost: hibnost popravila
SSKJ²
hibríd -a m (ȋ)
biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: hibrid iz visokega in nizkega graha; odpornost hibridov / čebelji hibridi; pren. posrečen literarni hibrid med novelo in romanom
SSKJ²
hibríden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hibride ali hibridnost: hibridna koruza, rastlina / hibridna spremenljivost rastlin; pren. arhitektonski liki hibridnega stila
♦ agr. hibridna vina vina iz grozdja trt samorodnic
SSKJ²
hibridizácija -e ž (á)
biol. križanje, zlasti rastlin: s hibridizacijo so vzgojili odpornejše rastline
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hibrídka -e ž (ȋ)
biol. potomka staršev z različno dedno osnovo; križanka2: raznobarvne in velecvetne hibridke
SSKJ²
hibrídnost -i ž (ȋ)
biol. lastnost, značilnost hibridnega: hibridnost koruze
// sposobnost združevanja različnih lastnosti dveh organizmov: izkoriščati hibridnost za vzgajanje rodovitnejših rastlin
SSKJ²
hidálgo -a m (ȃ)
v fevdalni Španiji nižji plemič: ponosen španski hidalgo
SSKJ²
hídra -e ž (ȋ)
v grški mitologiji vodna kača z devetimi glavami: boji herojev s hidrami / ekspr., z oslabljenim pomenom hidra fašizma, komunizma
♦ zool. majhen sladkovodni polip, ki živi v sožitju z algami, Chlorohydra viridissima
SSKJ²
hidrácija -e ž (á)
vnašanje tekočine, navadno vode, v organizem, za preprečitev dehidracije: poskrbite za ustrezno hidracijo pred tekom in po njem; hidracija kože, telesa; dodatki za hidracijo
SSKJ²
hidránt -a m (ā)
naprava na vodovodnem omrežju za odvzemanje večjih količin vode: gasilci so priključili cevi na hidrant; cestni, požarni, vrtni hidrant
SSKJ²
hidránten -tna -o (ȃ)
pridevnik od hidrant: hidrantni nastavek; hidrantna omarica
SSKJ²
hidrát -a m (ȃ) kem.
1. spojina, ki ima na molekule vezano vodo: značilnosti hidratov / hidrat celuloze; hidrat železovega sulfata
2. v zvezi ogljikov hidrat organska spojina ogljika z vodikom in kisikom, ki sta v takem razmerju kot v vodi: v hrani so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine; sladkor in škrob sta pomembna ogljikova hidrata
SSKJ²
hidratácija -e ž (á)
kem. vezanje spojin z vodo v hidrate: hidratacija cementa / hidratacija ionov
SSKJ²
hidratírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. vezati spojine z vodo v hidrate: hidratirati oksid v kislino
    hidratíran -a -o:
    hidratirana sol kristalna sol, ki vsebuje kristalno vodo
SSKJ²
hidratizácija -e ž (á)
kem. hidratacija: proces hidratizacije
SSKJ²
hidratizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. hidratirati: nežgana glinica na zraku hidratizira
SSKJ²
hidrávličen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na hidravlika 1: hidravlične meritve, raziskave
2. strojn. ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: hidravlični prenos sile / hidravlična stiskalnica; hidravlične zavore; hidravlično dvigalo / hidravlični pritisk / hidravlično olje
3. grad. ki se v vodi strdi: hidravlično vezivo
♦ strojn. hidravlični transport transport sipkega materiala po ceveh z vodnim tokom
    hidrávlično prisl.:
    zavorni pritiski se prenašajo hidravlično
SSKJ²
hidrávlik -a m (á)
strokovnjak za hidravliko: inženir hidravlik
SSKJ²
hidrávlika -e ž (á)
1. fiz. nauk o mehanskih lastnostih tekočin in njihovi uporabi v tehniki: ukvarjati se z vprašanji hidravlike; strokovnjak za hidravliko
2. strojn. mehanizem, ki deluje na osnovi širjenja pritiska v tekočinah: stopnice, opremljene s hidravliko; napaka na hidravliki
SSKJ²
hidrazín -a m (ȋ)
kem. brezbarvna, kadeča se tekočina, ki se uporablja zlasti kot sestavina raketnega goriva in kot reducent:
SSKJ²
hidríd -a m (ȋ)
kem. spojina vodika z drugim elementom: kalcijev hidrid
SSKJ²
hidríranje -a s (ȋ)
glagolnik od hidrirati: hidriranje apna / hidriranje premoga
SSKJ²
hidrírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem.
1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo: hidrirati žgano apno
2. hidrogenirati: hidrirati ribje olje
    hidríran -a -o:
    grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
SSKJ²
hidro... ali hídro... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na vodo: hidrogenski, hidroliza; hidromehanika, hidrometeorološki; hidrobus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hídroaviácija -e ž (ȋ-á)
del letalstva, ki ima v svojem sestavu samo hidroavione: vojna hidroaviacija
SSKJ²
hídroavión -a m (ȋ-ọ̑)
letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: eskadrilja hidroavionov
SSKJ²
hídrobáza -e ž (ȋ-ā)
oporišče za hidroavione: vojaška hidrobaza
SSKJ²
hídrobiologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o organizmih, ki živijo v vodi, in o življenjskih razmerah v vodi:
SSKJ²
hídrobiolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na hidrobiologijo: hidrobiološke raziskave; hidrobiološke razmere v naših rekah / hidrobiološki zavod
SSKJ²
hídrobus -a m (ȋ)
večji motorni čoln za prevoz potnikov na krajše razdalje: zvezo čez kanal vzdržujejo s hidrobusom
SSKJ²
hidrocefálnost tudi hidrokefálnost -i ž (ȃ)
med. čezmerno nabiranje tekočine v lobanjski votlini, vodenoglavost: otrok je umrl zaradi hidrocefalnosti
SSKJ²
hídrocentrála -e ž (ȋ-ȃ)
elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: jez hidrocentral; sistem hidrocentral z akumulacijskimi jezeri
SSKJ²
hídrodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidrodinamiko: hidrodinamični preizkus / hidrodinamični tlak
// ki povzroča čim manjši vodni upor: hidrodinamični trup ladje; hidrodinamična oblika
SSKJ²
hídrodinámika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o gibanju tekočin in teles v njih: zakonitosti hidrodinamike / ladijska hidrodinamika
SSKJ²
hídroelektrárna -e ž (ȋ-ȃ)
elektrarna, ki izkorišča za pogon turbin mehansko energijo vode: hidroelektrarna obratuje
♦ elektr. pretočna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena
SSKJ²
hídroeléktričen -čna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na pridobivanje električne energije v hidroelektrarnah: izkušnje pri gradnji hidroelektričnih naprav
SSKJ²
hídroenergétika -e ž (ȋ-ẹ́)
dejavnost, ki oskrbuje prebivalstvo, gospodarstvo z električno energijo, proizvedeno v hidroelektrarnah: obstajajo ugodni pogoji za razvoj hidroenergetike
// nauk o tem: ukvarja se s teoretičnimi problemi hidroenergetike
SSKJ²
hídroenergétski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na hidroenergetiko: hidroenergetski objekti; hidroenergetski sistem skupina hidroelektrarn na kaki reki ali na kakem območju, ki tvorijo zaključeno celoto / hidroenergetska osnova gospodarstva
SSKJ²
hídroenergíja -e ž (ȋ-ȋ)
1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije
2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije
SSKJ²
hidrofílen -lna -o prid. (ȋ)
kem. ki se veže z vodo, omočljiv: hidrofilni koloid; hidrofilna gaza
♦ bot. hidrofilna rastlina rastlina, ki uspeva na mokrih tleh
SSKJ²
hidrofít -a m (ȋ)
bot. rastlina, ki uspeva v vodi; vodna rastlina2:
SSKJ²
hidrofóben -bna -o prid. (ọ̑)
kem. ki se ne veže z vodo, neomočljiv: olja so hidrofobna
SSKJ²
hidrofobíja -e ž (ȋ)
med. bolezenski strah pred vodo: zdravnik je ugotovil prve znake hidrofobije
SSKJ²
hidrofón -a m (ọ̑)
teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi: odkrivanje podmornic s hidrofonom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidrofór -a in -ja m (ọ̑)
teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor
SSKJ²
hidrogén -a m (ẹ̑)
kem. vodik
SSKJ²
hidrogeníranje -a s (ȋ)
glagolnik od hidrogenirati: hidrogeniranje plinov, premoga
SSKJ²
hidrogenírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. uvajati vodik v spojino: hidrogenirati olje, premog
SSKJ²
hidrogénkarbonát -a m (ẹ̑-ȃ)
kem. kisla sol ogljikove kisline: kalcijev, natrijev hidrogenkarbonat; karbonat in hidrogenkarbonat
SSKJ²
hidrogénski -a -o prid. (ẹ̑)
voj. nanašajoč se na jedrsko strelivo največje sile: hidrogenska bomba, eksplozija; hidrogensko orožje / hidrogenska vojna vojna z uporabo jedrskega orožja
SSKJ²
hidrogénsulfát -a m (ẹ̑-ȃ)
kem. kisla sol žveplove kisline:
SSKJ²
hidrogénsulfít -a m (ẹ̑-ȋ)
kem. kisla sol žveplaste kisline:
SSKJ²
hídrogeologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o podzemeljskem vodovju:
SSKJ²
hídrogeolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na hidrogeologijo: hidrogeološke raziskave / hidrogeološka karta karta, ki prikazuje stanje podzemeljskega vodovja
SSKJ²
hídroglíser -ja m (ȋ-ī)
motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom
SSKJ²
hidrográf -a m (ȃ)
strokovnjak za hidrografijo:
SSKJ²
hidrografíja -e ž (ȋ)
veda o vodovju: hidrografija in oceanografija; inštitut za hidrografijo / hidrografija krasa
SSKJ²
hidrográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površju
♦ geogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah
SSKJ²
hídroizolácija -e ž (ȋ-á)
1. obdajanje, premazovanje s snovjo, materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, vode: hidroizolacija kleti
2. izdelek iz snovi, materiala, ki pri kaki stvari ne dopušča prehajanja vlage, vode: proizvodnja hidroizolacij; zaključni sloj hidroizolacije; zamenjava hidroizolacije
SSKJ²
hídroizolacíjski in hídroizolácijski -a -o prid. (ȋ-ȋ; ȋ-á)
nanašajoč se na hidroizolacijo: hidroizolacijski material, premaz / hidroizolacijski ukrepi
SSKJ²
hídroizolírati -am dov. in nedov. (ȋ-ȋ)
obdati, premazati s snovjo, z materialom, ki ne dopušča prehajanja vlage, vode: hidroizolirati tla
SSKJ²
hidrokefalnost gl. hidrocefalnost
SSKJ²
hidrokinón -a m (ọ̑)
fot. organska snov, ki se rabi za pripravo (fotografskega) razvijalca: metol in hidrokinon
SSKJ²
hidroksíd -a m (ȋ)
kem. spojina kovine s hidroksilno skupino: barijev, natrijev hidroksid / amonijev hidroksid vodna raztopina amonijaka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidroksíl -a m (ȋ)
kem. enovalentna atomska skupina iz enega atoma vodika in enega atoma kisika:
SSKJ²
hidroksílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hidroksil: hidroksilna skupina
♦ fiz. hidroksilni anioni
SSKJ²
hidrolítičen -čna -o (í)
pridevnik od hidroliza: hidrolitični postopek
SSKJ²
hidrolíza -e ž (ȋ)
kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine: hidroliza maščob, soli
SSKJ²
hidrolizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. razstavljati spojino s hidrolizo: hidrolizirati maščobe / mila rada hidrolizirajo; kromov sulfat se hidrolizira v bazični kromov sulfat in žveplovo kislino
SSKJ²
hidrológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi
SSKJ²
hidrologíja -e ž (ȋ)
veda o vodovju: uporaba dosežkov hidrologije v kmetijstvu; sekcija za hidrologijo krasa
SSKJ²
hidrolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hidrologijo: hidrološki inštitut; hidrološka preiskava zemljišča / hidrološke razmere
SSKJ²
hídromasáža -e ž (ȋ-ȃ)
masaža z vodo, vodnimi curki: izvajati hidromasažo / bazen s hidromasažo
SSKJ²
hídromeháničen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanična teorija trenja / izvoz hidromehanične opreme
SSKJ²
hídromehánika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o silah in gibanju tekočin:
SSKJ²
hídromehánski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanski zakoni / hidromehanske naprave naprave za opremo elektrarn
SSKJ²
hídromeliorácija -e ž (ȋ-á)
izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem: izdelati načrt za hidromelioracijo
SSKJ²
hídromelioracíjski -a -o prid. (ȋ-ȋ)
nanašajoč se na hidromelioracijo: hidromelioracijska dela / hidromelioracijski sistem
SSKJ²
hídrometamorfóza -e ž (ȋ-ọ̑)
petr. hidrotermalna metamorfoza:
SSKJ²
hídrometeorolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na hidrologijo in meteorologijo: hidrometeorološke razmere določenega kraja / hidrometeorološka služba
SSKJ²
hidrometríja -e ž (ȋ)
veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka:
SSKJ²
hidroplán -a m (ȃ)
letalo, ki vzleta in pristaja na vodi, vodno letalo: izvidniški hidroplan
SSKJ²
hidroplánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hidroplan: hidroplansko oporišče / hidroplanska enota
SSKJ²
hidropónika -e ž (ọ́)
vrtn. gojitev rastlin v vodi, ki vsebuje vse za rast potrebne rudninske snovi:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hidropónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hidroponiko: hidroponski lončki / hidroponski način pridelovanja vrtnin
SSKJ²
hidrosfêra -e ž (ȇ)
geogr. vodovje na zemeljskem površju: atmosfera in hidrosfera
SSKJ²
hídrosistém -a m (ȋ-ẹ̑)
grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava–Tisa–Donava
SSKJ²
hídrostátičen -čna -o prid. (ȋ-á)
nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organ
♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine
SSKJ²
hídrostátika -e ž (ȋ-á)
fiz. nauk o mirujočih tekočinah in mirujočih telesih v njih: zakonitosti hidrostatike
SSKJ²
hídrotéhničen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
nanašajoč se na hidrotehniko: kanal je hidrotehnični objekt / hidrotehnična dela v pristanišču / hidrotehnični inženir
SSKJ²
hídrotéhnik -a m (ȋ-ẹ́)
strokovnjak za hidrotehniko: inženir hidrotehnik
SSKJ²
hídrotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́)
veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko
// uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
SSKJ²
hídroterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
med. zdravljenje z vodo: izvajati hidroterapijo; bazen, prostor za hidroterapijo; hidroterapija, klistiranje in masaža / bazen, kopališče, zdravilišče s hidroterapijo
SSKJ²
hídrotermálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo: hidrotermalne raztopine / hidrotermalni mineral rudnina, ki se izloči iz naravne vroče vodne raztopine; hidrotermalna metamorfoza spremembe kamnin pod vplivom vročih vodnih raztopin
    hídrotermálno prisl.:
    pirit nastaja hidrotermalno
SSKJ²
hierárh -a m (ȃ)
1. visok dostojanstvenik, zlasti cerkveni: hierarhi Katoliške cerkve
2. v fašistični Italiji vodilna osebnost, funkcionar: hierarh stranke / fašistični hierarhi
SSKJ²
hierárhičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnosti
♦ rel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi
    hierárhično prisl.:
    hierarhično urejena družba
SSKJ²
hierárhičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost hierarhičnega: hierarhičnost fevdalne družbe
SSKJ²
hierarhíja -e ž (ȋ)
razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji
// visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije
SSKJ²
hierarhizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. razvrščati (posameznike) po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhizirati organizacijo
    hierarhizíran -a -o:
    hierarhizirana družba
SSKJ²
hierátičen -čna -o prid. (á) knjiž.
1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir
2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost
♦ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih
SSKJ²
hierátski -a -o prid. (ȃ)
arheol., v zvezi hieratska pisava poenostavljena hieroglifska pisava v starem Egiptu:
SSKJ²
hieroglíf -a m (ȋ)
1. pisni znak staroegipčanske slikovne pisave: razbrati vklesane hieroglife
// mn. staroegipčanska slikovna pisava: hieroglifi in klinopis / hetitski hieroglifi
2. nav. mn., ekspr. nerazločno napisana črka: piši lepše, saj ne bo mogel nihče prebrati teh hieroglifov
SSKJ²
hieroglífen -fna -o (ȋ)
pridevnik od hieroglif: hieroglifna pisava
SSKJ²
hieroglífski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hieroglife: hieroglifski napis na obelisku / hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen / podpisal se je s hieroglifskim podpisom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hífa -e ž (ī)
bot. enocelična ali večcelična nitasta tvorba, ki sestavlja micelij, glivna nitka:
SSKJ²
hi-fi -- [háj-fí] v prid. rabi (ȃ-ȋ)
elektr. žarg. nanašajoč se na visoko kakovost elektroakustičnih aparatov: hi-fi gramofon, zvočnik; hi-fi naprave
SSKJ²
higiéna -e ž (ẹ̑)
1. nauk o življenjskih pogojih, ki vplivajo na zdravje, in o ukrepih za ohranitev zdravja: predavati o higieni; načela higiene / učbenik higiene
2. stanje, ki ustreza načelom tega nauka: izboljšati higieno; skrbeti za higieno; pomanjkljiva higiena / osebna, šolska, športna higiena
♦ med. duševna ali mentalna higiena skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij
SSKJ²
higiéničarka -e ž (ẹ́)
ženska, ki skrbi za higieno: higieničarka v motelu
SSKJ²
higiéničen -čna -o prid.(ẹ́)
nanašajoč se na higiena 2: higienične razmere / stanovanje je higienično
    higiénično prisl.:
    higienično urejeno naselje
SSKJ²
higiéničnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost higieničnega: higieničnost prostorov
SSKJ²
higiénik -a m (ẹ́)
zdravnik specialist za higieno: specializiral se je za higienika
// kdor skrbi za higieno: tovarniški higienik
SSKJ²
higiénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na higiena 1: higienski predpisi, ukrepi; higienska zaščita delavcev / higienska oprema / voda iz tega vodnjaka ni higienska higienična
SSKJ²
higro... prvi del zloženk
nanašajoč se na vlago: higrofit, higrograf, higroskop
SSKJ²
higrofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki uspeva na vlažnih tleh: higrofilna rastlina
SSKJ²
higrofít -a m (ȋ)
bot. rastlina, ki uspeva na vlažnih tleh: kalužnica je higrofit
SSKJ²
higrofóben -bna -o prid. (ọ̑)
bot. ki ne uspeva na vlažnih tleh: higrofobna rastlina
SSKJ²
higrográf -a m (ȃ)
meteor. priprava, ki stalno zapisuje relativno vlago v zraku:
SSKJ²
higrométer -tra m (ẹ̄)
meteor. priprava za merjenje relativne vlage v zraku, vlagomer:
SSKJ²
higrometríja -e ž (ȋ)
meteor. nauk o merjenju vlage v zraku:
SSKJ²
higroskóp tudi higroskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
teh. priprava za merjenje vlažnosti: meriti vlažnost zraka s higroskopom; higroskop za določanje vlage v lesu, papirju in gradbenem materialu
SSKJ²
higroskópen -pna -o prid. (ọ̑)
fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopna snov
SSKJ²
higroskópičen -čna -o prid. (ọ́)
fiz. ki vpija vlago iz zraka: kalcijev klorid je higroskopičen
SSKJ²
higroskópičnost -i ž (ọ́)
fiz. lastnost, značilnost higroskopičnega: higroskopičnost kuhinjske soli
SSKJ²
higroskópnost -i ž (ọ̑)
fiz. lastnost, značilnost higroskopnega: izkoriščanje higroskopnosti pri sušenju zraka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
higroskópski -a -o prid. (ọ̑)
fiz. ki vpija vlago iz zraka: higroskopska snov / higroskopska vlaga vlaga, ki jo vpije snov iz zraka
SSKJ²
hihetánje -a s (ȃ)
glagolnik od hihetati se: iz sosednje sobe je bilo slišati hihetanje
SSKJ²
hihetáti se -ám se tudi -éčem se nedov. (á ȃ, ẹ́)
hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se
SSKJ²
hihì in hihí medm. (ȉ; ȋ)
posnema glas pri smejanju: to je prijetno, hihi!
SSKJ²
hihíkanje -a s (ī)
glagolnik od hihikati: slišalo se je pridušeno hihikanje
SSKJ²
hihíkati -am tudi hihíkati se -am se nedov. (ī)
star. hihitati se: navihano je hihikal; pritajeno so hihikali po kotih
SSKJ²
hihít -a m (ȋ)
(pritajen) visok smeh: slišati je bilo pridušen hihit
SSKJ²
hihitánje tudi hihítanje -a s (ȃ; ī)
glagolnik od hihitati se: znova se je začelo hihitanje; med pogovorom je bilo slišati veselo hihitanje
SSKJ²
hihitáti se -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov. (á ȃ, í; ī)
(pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali
    hihitajóč se -a -e:
    hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh
SSKJ²
hihitàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki se (rad) hihita: hihitava ženska
SSKJ²
hihitávec -vca m (ȃ)
kdor se (rad) hihita: učitelj je strogo pogledal hihitavce
SSKJ²
hihòt1 -ôta m (ȍ ó)
(pritajen) smeh: iz kota sobe je prihajal hihot
SSKJ²
híhót2 medm. (ȋ-ọ̑)
klic konju naprej v desno!: pognal je: hihot!
SSKJ²
hihotáti se -ám se tudi -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́)
knjiž. hihitati se: tem porogljivim besedam se je samo hihotal
SSKJ²
hijacínt -a m (ȋ)
1. knjiž. hijacinta: hijacinti dišijo
2. min. poldrag kamen oranžne barve: prstan s hijacintom
SSKJ²
hijacínta -e ž (ȋ)
okrasna rastlina z zelo dišečimi raznobarvnimi cveti v grozdastem socvetju: grede tulipanov in hijacint; duh po hijacintah
SSKJ²
hijacíntov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hijacinto: hijacintove čebulice / nežna hijacintova barva
SSKJ²
hijéna -e ž (ẹ̑)
1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali; iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen; vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih
♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah
2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
SSKJ²
hijénji -a -e (ẹ̑)
pridevnik od hijena: hijenja dlaka, koža
SSKJ²
hijénski -a -o prid. (ẹ̑)
slabš. tak kot pri hijeni: iz beznice so prihajali hijenski glasovi / hijenski smeh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
híjo medm. (ȋ)
klic vprežni živini naprej!: hijo, potegni / hijo hot / sede na voz in – hijo! proti domu
SSKJ²
híkori -ja m (ȋ)
severnoameriško drevo, ki daje trd, prožen les: les, orehi hikorija / pog. smuči iz hikorija hikorijevega lesa
SSKJ²
híkorice -ric ž mn. (ȋ)
šport. žarg. smuči iz hikorijevega lesa: zlomil je hikorice
SSKJ²
híkorijev -a -o (ȋ)
pridevnik od hikori: hikorijev les
SSKJ²
hiliástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hiliazem: hiliastična vizija / hiliastična načela
SSKJ²
hiliázem -zma m (ā)
rel., v nekaterih ločinah verovanje, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji:
SSKJ²
hilomorfízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela:
SSKJ²
hilozoízem -zma m (ī)
filoz. nauk grških filozofov, da je življenje lastnost materije:
SSKJ²
hílus -a m (ȋ)
anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice
SSKJ²
hílusen -sna -o (ȋ)
pridevnik od hilus: hilusne bezgavke
SSKJ²
himalaízem -zma m (ī)
alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Himalaje:
SSKJ²
himalájec -jca m (ȃ)
kdor se udeleži odprave na Himalajo: predavanje znanega himalajca; uspeh naših himalajcev
SSKJ²
himalájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava
♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara
SSKJ²
hímen -a m (ī)
knjiž. kožna guba ob vhodu v nožnico, deviška kožica: pretrgati himen
SSKJ²
himénij -a m (ẹ́)
bot. tanka plast s trosi na plodiščih nekaterih gliv; trosovnica, plodovnica
SSKJ²
himêra -e ž (ȇ)
v grški mitologiji bitje z levjo glavo, kozjim trupom in zmajevim repom: motiv himere v antični literaturi / himere na gotski cerkvi; pren., ekspr. včasih je razločno zaznaval rast oblastniške himere v sebi in v tovariših
SSKJ²
himêričen -čna -o (é)
pridevnik od himera: himerična zver
SSKJ²
hímna -e ž (ȋ)
1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, klubska, narodna, proletarska himna
2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela
3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne
// pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev:
SSKJ²
hímničen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na himno: himnično pesništvo / himnični slog / himničen zanos
SSKJ²
hímničnost -i ž (í)
lastnost, značilnost himničnega: himničnost poeme / biblijska himničnost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hímnika -e ž (í)
lit. himnično pesništvo, himne: latinska himnika
// himnično izražanje: vzvišena himnika njegovih pesmi
SSKJ²
himnologíja -e ž (ȋ)
veda o himnah:
SSKJ²
hímnus -a tudi -mna m (ȋ)
knjiž. hvalnica, himna: čudovit himnus naravi / velikonočni himnus
SSKJ²
hinávček -čka m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od hinavec: priliznjen hinavček
SSKJ²
hinávčenje -a s (ā)
glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje
SSKJ²
hinavčeváti -újem nedov. (á ȗ)
hinavčiti: ta pa res ne zna hinavčevati
SSKJ²
hinávčiti -im nedov. (ā ȃ)
hinavsko se vesti ali govoriti: prilizoval se je in hinavčil, samo da bi dosegel svoj namen; ne hinavči, saj te poznam; hinavčiti pred ljudmi
// preh. prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično; hliniti: hinavčiti pobožnost, začudenje
SSKJ²
hinávec -vca m (ȃ)
hinavski človek: sami hinavci in koristolovci so; nesramen hinavec
SSKJ²
hináviti -im nedov. (á ȃ)
star. hinavčiti: hinavil je, da bi dosegel svoj namen
SSKJ²
hinávka -e ž (ȃ)
hinavska ženska: hinavka je, ne verjamem ji
SSKJ²
hinávski -a -o prid.(ȃ)
ki se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je: hinavski človek / hinavski smeh
    hinávsko prisl.:
    hinavsko govoriti; njegov obraz je bil hinavsko prijazen
SSKJ²
hinávstvo -a s (ȃ)
hinavščina: očital mu je hinavstvo / njegova brezobzirnost in hinavstvo
SSKJ²
hinávščina -e ž (ȃ)
hinavsko vedenje ali govorjenje: očitali so mu hinavščino; storiti kaj brez hinavščine; dvoličnost in hinavščina / hinavščina tega človeka mi je zoprna
SSKJ²
hinávščiti -im nedov. (ā ȃ)
zastar. hinavčiti: hinavščiti pred ljudmi
SSKJ²
hínderhônder -dra [hindərhondər] m (ȋ-ó)
zastar. nerazumljiva, zlasti nemška govorica: slišati je bilo samo hinderhonder
SSKJ²
híndi -ja m (ȋ)
eden od uradnih jezikov Indije: pogovarjati se v hindiju; v prid. rabi: uporabljati hindi jezik
SSKJ²
hindú tudi híndu -ja m (ȗ; ȋ)
pripadnik hinduizma: hinduji, budisti in muslimani
SSKJ²
hinduízem -zma m (ī)
najbolj razširjena indijska vera:
SSKJ²
híndujec -jca m (ȋ)
pripadnik hinduizma: pravoverni hindujec
SSKJ²
híndujski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hinduje ali hinduizem: hindujski spisi / hindujski tempelj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
híp1 -a m (ȋ)
zelo kratek čas: tisti hip je bil odločilen; trajalo je samo hip; v tistem hipu je nekdo potrkal; umolkniti za hip; ekspr. kratek hip; hip pozneje je odšel / potrpi samo še nekaj hipov / kot vljudnostna fraza hip počakajte, prosim
// knjiž., navadno s prilastkom čas, ki se zdi, da je zelo kratek: usoden hip; v težkih hipih
● knjiž. na hipe se je zaslišal šum v majhnih časovnih presledkih; prvi hip ga ni spoznal v prvem hipu, trenutku; oni bodo ta hip tu v zelo kratkem času, takoj; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; vsak hip te lahko doleti nesreča kadarkoli, vedno; zadnji hip je prišel na vlak še ravno pravočasno
SSKJ²
hìp2 medm. (ȉ)
v zvezi s hura izraža (angleški) mornarski pozdrav: »Hip, hip!« »Hura!«
SSKJ²
hipárion -a m (ā)
pal. izumrli konj iz konca terciarja:
SSKJ²
hípček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od hipec: niti hipček ni pomišljal / kot vljudnostna fraza oprostite za hipček, takoj se vrnem
SSKJ²
hípec -pca m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od hip: hipec je poslušal glasbo; samo za hipec se je ustavil / kot vljudnostna fraza hipec počakajte, prosim
SSKJ²
hípen -pna -o prid.(ȋ)
ki traja zelo kratek čas: hipen pogled; hipna nepazljivost, slabost; njegova vnema je bila hipna / hipno povečanje pritiska / hipna smrt
    hípno prisl.:
    hipno so utihnili
SSKJ²
hiper... ali híper... predpona v sestavljenkah (ȋ)
za izražanje visoke stopnje, povečanja, pretiranosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipermoderen; hiperdimenzionirati, hiperfunkcija, hiperkritičen
SSKJ²
híperaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
1. med. ki kaže neobičajno zvečano aktivnost, zlasti telesno: hiperaktiven otrok / hiperaktivna motnja; hiperaktivno vedenje
2. zelo, pretirano aktiven: generacija hiperaktivnih modnih ustvarjalcev
SSKJ²
híperaktívnost -i ž (ȋ-ȋ)
1. med. neobičajno zvečana aktivnost, zlasti telesna: nekatere snovi lahko povzročajo hiperaktivnost; otrok s pomanjkljivo pozornostjo in hiperaktivnostjo; nespečnost, razdražljivost in hiperaktivnost
2. visoka, pretirana aktivnost: spodbujati hiperaktivnost pri delu; skupina je uspela s trdim delom in koncertno hiperaktivnostjo
SSKJ²
hipêrbola -e ž (é)
1. geom. krivulja, katere točke imajo stalno razliko oddaljenosti od dveh danih točk: gorišče, os hiperbole / enakoosna hiperbola
2. lit. besedna figura, ki izraža pretiravanje: silnost pesnikovega čustva je ponazorjena s hiperbolo
SSKJ²
hiperbóličen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na hiperbolo: hiperbolični presek; hiperbolična oblika / hiperbolična geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic / hiperbolično izražanje
SSKJ²
hiperbólika -e ž (ọ́)
lit. hiperbole v celoti: posebno zanimiva je pesnikova hiperbolika
// hiperbolično izražanje: današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika
SSKJ²
hiperboloíd -a m (ȋ)
geom. središčno somerna ploskev, pri kateri imajo preseki obliko hiperbole, elipse in parabole: enodelni, dvodelni hiperboloid; rotacijski hiperboloid ki nastane, če se hiperbola zavrti okoli ene od osi
SSKJ²
hipêrbolski -a -o (é)
pridevnik od hiperbola 1: hiperbolska os; hiperbolsko gorišče
SSKJ²
hípercivilizácija -e ž (ȋ-á)
knjiž., nav. slabš. pretirano razvita civilizacija: hipercivilizacija zahodnega sveta
SSKJ²
híperdimenzionírati -am dov. in nedov. (ȋ-ȋ)
publ. določiti ali dati čemu čezmerne razsežnosti: hiperdimenzionirati stavbo
SSKJ²
hiperemíja -e ž (ȋ)
med. povečana količina krvi v kakem delu telesa: hiperemija pri vnetju
SSKJ²
hiperestezíja -e ž (ȋ)
med. pretirana občutljivost, preobčutljivost: hiperestezija kože
SSKJ²
híperfúnkcija -e ž (ȋ-ú)
med. povečano delovanje kakega telesnega organa: hiperfunkcija hipofize
SSKJ²
híperinflácija -e ž (ȋ-á)
ekon. čezmerno, veliko upadanje kupne moči denarja: zajeziti hiperinflacijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
híperkataléktičen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en (nepoudarjen) zlog več:
SSKJ²
híperkrítičen -čna -o prid. (ȋ-í)
pretirano kritičen: hiperkritičen človek / hiperkritično stališče
SSKJ²
híperkultúra -e ž (ȋ-ȗ)
knjiž., nav. slabš. pretirano razvita kultura: zablode evropske hiperkulture
SSKJ²
hipermangán -a m (ȃ)
temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina, zrnca hipermangana
// pog. vodna raztopina te snovi: razkužiti s hipermanganom
SSKJ²
hípermárket -a m (ȋ-ȃ) trg.
samopostrežna blagovnica s 1000 do 3000 m2 prodajne površine: odpreti, zgraditi hipermarket; kupovati v hipermarketu
SSKJ²
hipermnezíja -e ž (ȋ)
med. čezmerno dobro delovanje spomina:
SSKJ²
hípermodêren -rna -o prid. (ȋ-é ȋ-ē)
ekspr. zelo moderen: stanovali smo v čudovitem, hipermodernem hotelu / slabš. odkar igrajo samo hipermoderno glasbo, ne zahaja več tja
SSKJ²
hiperním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda, katere širši pomen izraža nadrejeni pojem v razmerju do besed z ožjim pomenom; nadpomenka: hipernim od besede smreka je beseda drevo
SSKJ²
hiperón -a m (ọ̑)
fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od protona:
SSKJ²
hiperplástičen -čna -o (á)
pridevnik od hiperplazija: hiperplastično tkivo
SSKJ²
hiperplazíja -e ž (ȋ)
med. čezmerno povečanje organa ali tkiva zaradi nastajanja novih celic: hiperplazija mladega tkiva v rani
SSKJ²
híperpopulácija -e ž (ȋ-á)
prenaseljenost, preobljudenost: hiperpopulacija vzhodne Azije; izseljevanje zaradi hiperpopulacije
SSKJ²
híperpovezáva -e ž (ȋ-ȃ)
element računalniškega dokumenta, ki omogoča premik v drug dokument ali na drugo mesto v istem dokumentu: klikniti hiperpovezavo; vstavljanje hiperpovezave
SSKJ²
híperprodúkcija -e ž (ȋ-ú)
ekon. proizvodnja, ki presega kupno moč trga: hiperprodukcija je postajala vse bolj občutna; hiperprodukcija avtomobilov, kmetijskih pridelkov; pren. hiperprodukcija inteligence
SSKJ²
híperproduktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ)
zelo, čezmerno produktiven: hiperproduktiven režiser; hiperproduktivna avtorica
SSKJ²
hípersenzibilizácija -e ž (ȋ-á)
fot. povečanje občutljivosti emulzije:
SSKJ²
hípertékst -a m (ȋ-ẹ̑)
rač. besedilo, v katerem so nadpovezave na druga besedila, nadbesedilo: v hipertekstu se uporabnik premika skozi vozlišča spleta; uporaba hiperteksta; poglavja o hipertekstu in pripravi besedila za tisk
SSKJ²
hípertéksten -tna -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na hipertekst: uporaba hipertekstnih povezav
SSKJ²
hipertenzíja -e ž (ȋ)
med. visok krvni tlak; hipertonija: arterijska hipertenzija
SSKJ²
hipertenzíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na arterijsko hipertenzijo: hipertenzivni bolnik; hipertenzivna arterioskleroza, kriza, motnja, srčna bolezen; hipertenzivno zdravilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hipertóničen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na hipertonijo: hipertonični pulz / hipertonično mišičje
♦ biol. hipertonična raztopina raztopina, ki ima večji osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane
SSKJ²
hipertoníja -e ž (ȋ)
med. bolezensko povečanje krvnega pritiska: zdravljenje hipertonije
// bolezensko povečanje napona mišičja:
SSKJ²
hipertónik -a m (ọ́)
med. kdor ima hipertonijo: nezdravljen, zdravljen hipertonik; kap, smrtnost pri hipertonikih
SSKJ²
hipertrófičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na hipertrofijo: hipertrofičen organ; hipertrofično srce / hipertrofična volja pretirano velika
SSKJ²
hipertrofíja -e ž (ȋ)
1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca
2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti
SSKJ²
hipertrofírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. med. povečevati se zaradi povečevanja celic: prostata, srce hipertrofira; preh. telovadba hipertrofira mišice
2. knjiž. pretirano povečevati kaj: hipertrofirati detajle; hipertrofirati vlogo posameznih strank
SSKJ²
hípervitaminóza -e ž (ȋ-ọ̑)
med. bolezen zaradi preobilice vitaminov: izzvati, povzročiti hipervitaminozo; znamenja hipervitaminoze
SSKJ²
híphôp in híp hôp -a m (ȋ-ȏ)
moderna plesna glasba, spremljana z ritmiziranim petjem, recitiranjem: poslušati hiphop; izvajalec hiphopa; koncert hiphopa / plesati hiphop; v prid. rabi: hiphop koncert hiphopovski koncert; hiphop glasba hiphopovska glasba; hiphop kultura hiphopovska kultura
SSKJ²
híphôpar -ja m (ȋ-ȏ)
1. pevec, plesalec hiphopa: priljubljeni hiphopar; uspešen nastop hiphoparjev
2. kdor se navdušuje za hiphop: navdušeni hiphoparji
SSKJ²
híphôper -ja m (ȋ-ȏ)
pevec, plesalec hiphopa: ameriški hiphoper; mladi hiphoperji; repar in hiphoper
SSKJ²
híphôpovski -a -o prid. (ȋ-ȏ)
nanašajoč se na hiphop: hiphopovski glasbenik, zvezdnik; hiphopovski koncert; hiphopovski ritem / hiphopovska kultura; hiphopovska glasba; razcvet rapovske in hiphopovske scene
SSKJ²
hípi -ja m (ȋ)
zlasti konec 60. let 20. stoletja pripadnik gibanja mladih, nasprotnikov militarizma, sprva vietnamske vojne, ki zanikuje ustaljene družbene norme: družba hipijev; sproščeno seksualno življenje hipijev
SSKJ²
hípijevski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hipije: hipijevski slog; hipijevska generacija, kultura / hipijevska komuna; hipijevsko gibanje
SSKJ²
hípijevstvo -a s (ȋ) v drugi polovici 20. stoletja, zlasti v zahodnih državah
pojav mlajše generacije, katere način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: oče je trmoglavo nasprotoval hipijevstvu; čas hipijevstva
SSKJ²
hípnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost hipnega: hipnost sreče
SSKJ²
hípnoterapévt -a m (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za hipnoterapijo: izkušen hipnoterapevt; obisk pri hipnoterapevtu
SSKJ²
hípnoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
med. zdravljenje s hipnozo: s hipnoterapijo je želela nadzorovati svoje prehranjevalne navade; ukvarjati se s hipnoterapijo
SSKJ²
hipnótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na hipnotike ali hipnozo: hipnotično spanje / hipnotične oči / hipnotično delovanje morfija
SSKJ²
hipnótik tudi hipnótikum -a m (ọ́)
farm. sredstvo za uspavanje, uspavalo: jemanje, uporaba hipnotikov; sedativi in hipnotiki
SSKJ²
hipnotízem -zma m (ī)
1. nauk o hipnozi: govoriti o hipnotizmu
2. hipnoza
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hipnotizêr -ja m (ȇ)
kdor hipnotizira: dober, spreten hipnotizer
SSKJ²
hipnotizêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na hipnotizerje: hipnotizerska sposobnost / hipnotizerski pogled / zabaval jih je s svojimi hipnotizerskimi čarovnijami
SSKJ²
hipnotizíranec -nca m (ȋ)
kdor je hipnotiziran:
SSKJ²
hipnotizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od hipnotizirati: postopek, tehnika hipnotiziranja; sposobnost, spretnost hipnotiziranja / ekspr. odrsko, politično hipnotiziranje
SSKJ²
hipnotizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spraviti koga v hipnozo: hipnotizirati bolnika; pren., ekspr. govornik je s svojim govorom hipnotiziral množico
    hipnotizíran -a -o:
    hipnotiziran človek; gleda kakor hipnotiziran
SSKJ²
hipnóza -e ž (ọ̑)
spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi
// hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke
SSKJ²
hipo...1 prvi del zloženk
nanašajoč se na konja: hipodrom, hipogrif
SSKJ²
hipo...2 ali hípo... predpona v sestavljenkah (ȋ)
1. za izražanje
a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen
b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen
2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit
SSKJ²
hipocénter tudi hipocênter -tra m (ẹ̄; ē)
geol. točka pod zemeljsko površino, od koder izvirajo potresni valovi, žarišče potresa: globina hipocentra
SSKJ²
hipocikloída -e ž (ȋ)
geom. krivulja, ki jo opiše točka na obodu kroga, kotalečega se po notranji strani drugega kroga:
SSKJ²
hipodróm -a m (ọ̑)
prostor za konjske dirke, konjsko dirkališče: otvoritev novega, modernega hipodroma
SSKJ²
hipodrómski -a -o (ọ̑)
pridevnik od hipodrom: hipodromska steza
SSKJ²
hipofíza -e ž (ȋ)
anat. žleza z notranjim izločanjem pod velikimi možgani, možganski privesek: pomen hipofize za normalno rast organizma
SSKJ²
hípofúnkcija -e ž (ȋ-ú)
med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice
SSKJ²
hipogríf -a m (ȋ)
mitol. bitje s konjskim trupom, ptičjo glavo in perutmi: motiv hipogrifa v latinskem pesništvu
SSKJ²
hipohónder -dra m (ọ́)
kdor si misli, domišlja, da je bolan, namišljeni bolnik: nervozen, zlovoljen hipohonder
SSKJ²
hipohóndričen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na hipohondrijo: hipohondričen človek / hipohondrične misli
SSKJ²
hipohondríja -e ž (ȋ)
duševno stanje, v katerem si človek misli, domišlja, da je bolan: predajati se hipohondriji; zapasti v hipohondrijo
SSKJ²
hipohóndrski -a -o prid. (ọ́)
hipohondričen: hipohondrsko razpoloženje
SSKJ²
hipokámp -a m (ȃ)
v grški mitologiji bitje s konjskim trupom in ribjim repom: na sarkofagu je vklesan hipokamp
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hipokávst -a m (ȃ)
pri starih Rimljanih naprava za ogrevanje prostorov s toplim zrakom: sistem hipokavsta
SSKJ²
hipoklorít -a m (ȋ)
kem. sol nižje oksidacijske stopnje: kalcijev, natrijev hipoklorit
SSKJ²
hipokorístikon tudi hipokorístik -a m, mn. hipokorístika s tudi hipokorístiki m (ȋ)
jezikosl. ljubkovalno ime, ljubkovalna beseda: Tonček je hipokoristikon od Anton
SSKJ²
hipokrátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratični nauk o štirih telesnih sokovih / hipokratična medicina
SSKJ²
Hipókratov -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi Hipokratova prisega in hipokratova prisega besedilo, ki vsebuje moralna načela zdravniškega poklica in dela:
♦ med. Hipokratova čepica obveza za glavo, pri kateri je glava povita od čela do konca lasišča
SSKJ²
hipokrátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na starogrškega zdravnika Hipokrata: hipokratski nauk o štirih telesnih sokovih
SSKJ²
hipokrít -a m (ȋ)
knjiž. hinavec, licemerec: vem, da nisi hipokrit
SSKJ²
hipokrítski -a -o prid. (ȋ)
knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje
    hipokrítsko prisl.:
    hipokritsko se zgražati
SSKJ²
hipokrizíja -e ž (ȋ)
knjiž. hinavščina, licemerstvo: v tem dejanju je precej hipokrizije; hipokrizija malomeščanske družbe
SSKJ²
hipologíja -e ž (ȋ)
veda o konjih:
SSKJ²
hípoma prisl. (ȋ)
v trenutku, v hipu: hipoma se domisliti, umolkniti; avtomobil se je hipoma ustavil
SSKJ²
hiponím -a m (ȋ)
jezikosl. beseda z ožjim pomenom, ki izraža podrejeni pojem v razmerju do besede s širšim pomenom; podpomenka: hrast je hiponim od besede drevo
SSKJ²
hipoplástičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hipoplazijo: hipoplastičen organ / hipoplastična mladina
SSKJ²
hipoplazíja -e ž (ȋ)
med. nepopolna razvitost organa ali tkiva, zlasti spolnih organov:
SSKJ²
hipostátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hipostazo: hipostatično vnetje pljuč
♦ rel. hipostatično zedinjenje zedinjenje Kristusove človeške narave z božjo v eno samo
SSKJ²
hipostáza -e ž (ȃ)
1. med. zastajanje krvi v nižje ležečih delih telesa ali organov: hipostaza v pljučih zaradi oslabelega srca
2. filoz. osnova, podstat: hipostaza družbe; hipostaza pojma
SSKJ²
hipostazírati -am dov. in nedov. (ȋ)
filoz. spremeniti kaj v osnovo, podstat: hipostazirati pojme
    hipostazíran -a -o:
    Platonove ideje so hipostazirani rodovni pojmi
SSKJ²
hipotáksa -e ž (ȃ)
jezikosl. zveza glavnega in enega ali več odvisnih stavkov; podredje
SSKJ²
hipotáktičen -čna -o (á)
pridevnik od hipotaksa; podreden: hipotaktični veznik
SSKJ²
hipotálamus -a m (ȃ)
anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hipotéčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hipoteko: hipotečni dolg / hipotečni dolžnik / hipotečna banka
SSKJ²
hipotéka -e ž (ẹ̑)
pravn. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka
// posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin: najeti, odplačati hipoteko; pren., knjiž. zaostalost je najhujša hipoteka naše preteklosti
SSKJ²
hipotekáren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hipoteko: hipotekarni kredit / hipotekarni upnik upnik, v čigar korist je terjatev zastavljena, vknjižena / hipotekarna banka
SSKJ²
hipotenúza -e ž (ȗ)
geom. stranica pravokotnega trikotnika, ki leži pravemu kotu nasproti: kvadrat nad hipotenuzo
SSKJ²
hipotenzíja -e ž (ȋ)
med. hipotonija
SSKJ²
hípoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
med. zdravljenje, pri katerem se uporablja konj, ježa na konju: terapevtka izvaja hipoterapijo; učinki hipoterapije; ta konj je primeren za hipoterapijo
SSKJ²
hipotétičen -čna -o prid. (ẹ́)
ki temelji na hipotezi, domneven: hipotetičen sklep; hipotetična trditev / hipotetičen poskus razlage
♦ filoz. hipotetična sodba sodba, v kateri je pravilnost ene premise odvisna od pravilnosti druge; pogojna sodba; jezikosl. hipotetični stavek stavek, ki izraža pogoj; pogojni stavek
    hipotétično prisl.:
    hipotetično priznati, reči
SSKJ²
hipotétičnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost hipotetičnega: hipotetičnost razlage
SSKJ²
hipotéza -e ž (ẹ̑)
nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
SSKJ²
hipotóničen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na hipotonijo: hipotoničen pulz
♦ biol. hipotonična raztopina raztopina, ki ima manjši osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane
SSKJ²
hipotoníja -e ž (ȋ)
med. bolezensko zmanjšanje krvnega pritiska: zaradi hipotonije ima bolečine v glavi
// bolezensko zmanjšanje napona mišičja:
SSKJ²
hípovitaminóza -e ž (ȋ-ọ̑)
med. bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov: slaba prehrana povzroča hipovitaminoze in avitaminoze / hipovitaminoza C zaradi pomanjkanja vitamina C
SSKJ²
hippy gl. hipi
SSKJ²
hipsométer -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: hipsometer je pokazal tisoč petsto metrov
♦ gozd. priprava za merjenje višine dreves
SSKJ²
hipsometríja -e ž (ȋ)
nauk o merjenju višinskih razlik ali nadmorske višine:
SSKJ²
hirálnica -e ž (ȃ)
pog., nav. slabš. dom onemoglih, dom počitka: očeta so dali v hiralnico
SSKJ²
hirálniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hiralnico: hiralniško osebje / hiralniško vzdušje
SSKJ²
híranje -a s (ȋ)
glagolnik od hirati: očetovo dolgotrajno hiranje ga je močno prizadelo / hiranje drevesa
SSKJ²
hírati -am nedov. (ȋ)
postajati oslabel, onemogel zaradi počasnega pojemanja življenjskih moči: dve leti je hiral, letos pa je umrl; hirati od žalosti; hirati zaradi jetike; vidno hira / drevje hira; pren., ekspr. mesto hira in životari
    hirajóč -a -e:
    hirajoč človek; hirajoče drevo
SSKJ²
hírav -a -o tudi hiràv -áva -o prid. (í; ȁ á)
ki hira: hirav otrok; starec je bolan in hirav / hirave rastline
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
híravec tudi hirávec -vca m (í; ȃ)
nav. ekspr. hirav človek: bolniki in hiravci; epidemija je pobrala mnogo hiravcev
SSKJ²
híravost tudi hirávost -i ž (í; á)
lastnost hiravega človeka: pomanjkanje beljakovin in vitaminov povzroča hiravost; hiravost zaradi jetike
SSKJ²
hirománt -a m (ā á)
kdor se ukvarja s hiromantijo: astrologi in hiromanti
SSKJ²
hiromantíja -e ž (ȋ)
napovedovanje človekove usode iz črt na dlani: ukvarjati se s hiromantijo
SSKJ²
hiromántika -e ž (á)
hiromantija
SSKJ²
hís1 -a tudi -- m (ȋ)
glasb. za polton zvišani ton h:
SSKJ²
hís2 -a m (ȋ)
nar. belokranjsko (lesena) shramba ali zidanica: prinesel je orodje iz hisa
SSKJ²
hispaníst -a m (ȋ)
strokovnjak za španski jezik in kulturo: ugleden hispanist
SSKJ²
hispanístika -e ž (í)
veda o španskem jeziku in književnosti: študij hispanistike; slovenistika in hispanistika / oddelek za hispanistiko
SSKJ²
histamín -a m (ȋ)
biol., kem. amin, ki nastane v organizmu zlasti pri večjih poškodbah tkiva: zniževati raven histamina pri senenem nahodu; izločanje histamina; zavirati sproščanje histamina
SSKJ²
histamínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na histamin: histaminski receptor; histaminska intoleranca, reakcija
SSKJ²
histeréza -e ž (ẹ̑)
fiz. pojav, da je kaka količina odvisna od trenutne vrednosti in od prejšnjih vrednosti druge količine: magnetna histereza
SSKJ²
histerézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na histerezo: histerezne izgube
♦ elektr. histerezna zanka
SSKJ²
histêričen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na histerijo: histeričen krik, smeh; dobiti histeričen napad; histerična reakcija / postajati histeričen; histerična ženska / ekspr. histerična gonja proti naprednim gibanjem
    histêrično prisl.:
    histerično se jokati, smejati
SSKJ²
histêričnost -i ž (é)
lastnost, značilnost histeričnega: histeričnost žensk / histeričnost njenega smeha
SSKJ²
histeríja -e ž (ȋ)
1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije
2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija
● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
SSKJ²
histêrik -a m (é)
1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov
2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik
SSKJ²
histográm -a m (ȃ)
grafično prikazana primerjava velikosti ali strukture stanja, pojava s strnjenimi stolpci: izdelati histogram; popravljanje, spreminjanje histograma; prikaz podatkov v obliki histograma; graf in histogram
SSKJ²
histológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za histologijo:
SSKJ²
histologíja -e ž (ȋ)
veda o tkivih: inštitut za histologijo; anatomija in histologija / učbenik histologije; izpit, kolokvij iz histologije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
histolóški -a -o prid. (ọ̑)
1. biol. nanašajoč se na tkivo: histološka zgradba
2. nanašajoč se na histologe ali histologijo: histološki inštitut / histološka preiskava
SSKJ²
histón -a m (ọ̑)
biol., kem. v vodi topna bazična beljakovina v celičnem jedru: histoni in protamini
SSKJ²
historiát -a m (ȃ)
potek, opis kakega dogajanja: razložil mu je kratek historiat dogodkov; historiat problema; historiat o tem pomembnem vprašanju
SSKJ²
historicízem -zma m (ī)
knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: režiser je zašel v skrajni historicizem / literarnozgodovinski historicizem proučevanje literature samo s stališča zgodovinskega razvoja
SSKJ²
históričen -čna -o prid. (ọ́)
zgodovinski:
a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro
♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jezikosl. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika; pravn. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti
b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva
    histórično prisl.:
    historično dokazana osebnost; historično pomemben
SSKJ²
históričnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost zgodovinskega, zgodovinskost: historičnost junakov ljudske epike
SSKJ²
histórija -e ž (ọ́)
1. zgodovina: zanimati se za historijo
2. knjiž. zgodba: praviti, pripovedovati historije; zanimiva historija; historija o roparjih / nerad se je spominjal tiste historije s sosedom dogodka, zadeve
♦ lit. zgodovinska drama; Shakespearove komedije, historije in tragedije
SSKJ²
histórik -a m (ọ́)
knjiž. zgodovinar: bil je bibliograf in historik / literarni historik
SSKJ²
historiográf -a m (ȃ)
zgodovinopisec: dela historiografov iz sedemnajstega stoletja / dvorni historiograf / proučevanja historiografov in sociologov zgodovinarjev
SSKJ²
historiografíja -e ž (ȋ)
zgodovinopisje: dosežki novejše slovenske historiografije / literarna, umetnostna historiografija
SSKJ²
historiográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na historiografe ali historiografijo, zgodovinopisen: historiografske metode / historiografsko delo
SSKJ²
historízem -zma m (ī)
knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: historizem pri pouku; umetnost je zajel val historizma / historizem v literarni zgodovini proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja
SSKJ²
historizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. poudarjati zgodovinska dognanja, dejstva: nevarno je, da bi pri rekonstrukciji preveč historizirali
SSKJ²
híša -e ž (í)
1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; pasivna hiša pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / pogreb bo izpred hiše žalosti v osmrtnicah v kateri je umrli živel / garažna ali parkirna hiša večja stavba za parkiranje motornih vozil; mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše
♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša
2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši
// s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove
3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / avkcijska hiša podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani
// poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo
4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje
5. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša
● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; varna hiša ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
SSKJ²
híšar -ja m (ȋ)
bajtar, kočar: njegov oče je bil hišar
SSKJ²
híšast -a -o prid. (í)
podoben hiši: hišast predmet
♦ arheol. hišasta žara
SSKJ²
híšen -šna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, zabavo; hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši; hišni svet izmed stanovalcev izvoljen samoupravni organ; hišni telefon; hišni zdravnik; hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les; hišna pomočnica gospodinjska pomočnica; hišna številka; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišna vrata glavna, vhodna vrata hiše, zgradbe
● iron. v stanovanju je našel hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. v razpredelnico je napisal same hišne številke izmišljene, neprave
♦ zool. hišni pajek pajek, ki prede lijakaste mreže po kotih, Tagenaria domestica; hišna miš
SSKJ²
hiševánje -a s (ȃ)
glagolnik od hiševati: dobro, slabo hiševanje
SSKJ²
hiševáti -újem nedov. (á ȗ)
star. biti gospodar, gospodariti: hiševal je na dveh gruntih
SSKJ²
híšica -e ž (í)
1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico; lesena, zidana hišica; ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta
♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod
2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico
3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica; hišica foraminifer
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
híška -e ž (í)
1. manjšalnica od hiša 1: postavil si je hiško / majhna lesena hiška
2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: starši so spali v hiški
SSKJ²
híšna -e ž (ȋ)
nekdaj najeta ženska, navadno v mestu, za pospravljanje sob in osebno strežbo: hišna pri grofici
// star. gospodinjska pomočnica, sobarica:
SSKJ²
híšnica -e ž (ȋ)
ženska, ki opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: razpis za delovno mesto hišnice
// hišnikova žena: hišnik in hišnica
SSKJ²
híšnik -a m (ȋ)
kdor opravlja manjša oskrbniška dela v večstanovanjski hiši: sprejeti v službo hišnika; hišnik v bloku
SSKJ²
hišnína -e ž (ī)
davek od hiše: izterjati, plačati hišnino
SSKJ²
híšniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hišnike: hišniške dolžnosti; hišniška dela / hišniško stanovanje
SSKJ²
híšništvo -a s (ȋ)
opravljanje hišniških del:
SSKJ²
híštrna -e ž (ȋ)
nekdaj stanovanjski prostor za služabnike, posle v velikih kmečkih hišah, župniščih:
SSKJ²
hišúra -e ž (ȗ)
slabš. grda, slaba hiša: prišli so v nekakšno hišuro
// hiša sploh:
SSKJ²
hít -a m (ȋ) pog.
v določenem času najbolj uspela, popularna stvar; uspešnica: velik filmski, modni hit; plišaste igrače, ki so videti kakor žive, so bile pravi prodajni hit
// v določenem času najbolj uspelo delo, zlasti glasbeno: pevec je zapel nekaj najbolj znanih hitov; glasovati za hit / glasbeni hit; v prid. rabi: hit lestvica seznam najboljših popevk, narejen na osnovi prodanih plošč
SSKJ²
hítanje -a s (ī)
glagolnik od hitati: hitanje polen / Povsod življenje, neprestano hitanje za katerimkoli smotrom (I. Cankar) prizadevanje
SSKJ²
hítati -am nedov. (ī ȋ)
nar. belokranjsko metati: gospodinja je hitala polena v peč
    hítati se zastar.
    tekmovati, kosati se: dekleta so se hitala, da ne bi zamudila
SSKJ²
hitênje -a s (é)
glagolnik od hiteti: kljub hitenju je zamudil vlak / zaradi hitenja je bilo delo površno opravljeno
SSKJ²
híter -tra -o prid., hitrêjši (í ȋ)
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati
// ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj
3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt
● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; šport. žarg. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti
♦ avt. hitra cesta cesta, rezervirana za promet motornih vozil; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo
    hítro 
    1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje
    2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite
    // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam
    ●     preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
    3. v neposredni bližini; tik4: pošta je hitro za voglom
    ♦     glasb. hitro označba za hitrost izvajanja allegro
    hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih
    brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; 
prim. kakor hitro2, nahitro
SSKJ²
hitéti -ím nedov., hítel (ẹ́ í)
1. hitro se premikati: ljudje hitijo mimo; hiteti za kom; hiteti z avtomobilom; hiteli so, kar so jih noge nesle / knjiž. oblaki hitijo po nebu / hiteti k sosedu; hiteti na vlak, v mesto; hiteti po bližnjici; hiteti domov; z namenilnikom hiteti kosit, naznanit novico / hiteti po opravkih; pren. misli mu hitijo k dekletu
// nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas hiti; dnevi hitijo
2. hitro delati, opravljati kaj: delavci zelo hitijo; frizerka že ves dan hiti, da bi ustregla vsem strankam; hiteti z delom; z nedoločnikom hiteti kositi, pospravljati, pripovedovati
● ekspr. ne hiti, saj ne gori (voda) ne mudi se tako zelo; ekspr. Saj res, saj res, je hitela hitro govorila, odgovarjala; preg. hiti počasi delaj hitro, vendar s premislekom
    hitèč -éča -e:
    hiteč v mesto, sem ga srečal; v vse smeri hiteči potniki
SSKJ²
hitévati -am nedov. (ẹ́)
star. hiteti: ljudje so hitevali po ulici
SSKJ²
hitín -a m (ȋ)
zool. roževini podobna snov, iz katere je zunanje ogrodje, oklep členonožcev: ogrodje, oklep iz hitina
SSKJ²
hitínast -a -o prid. (ȋ)
zool. ki je iz hitina: hitinast oklep; hitinasta pokožnica
SSKJ²
hitinjáča -e ž (á)
zool. iz hitina sestoječe zunanje ogrodje, oklep členonožcev: biti pokrit, zavarovan s hitinjačo; trdna hitinjača; hitinjača rakov, žuželk
SSKJ²
hitínski -a -o prid. (ȋ)
zool. hitinast: hitinski oklep
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hitlerízem -zma m (ī)
nav. slabš. nacizem: vpliv hitlerizma; boj proti hitlerizmu
SSKJ²
hitlerjánec -nca m (ȃ)
pristaš hitlerjanstva: nasilje hitlerjancev
SSKJ²
hitlerjánka -e ž (ȃ)
pristašinja hitlerjanstva: bila je zagrizena hitlerjanka
SSKJ²
hitlerjánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hitlerjance ali hitlerjanstvo: hitlerjansko gibanje / hitlerjanska demagogija
SSKJ²
hitlerjánstvo -a s (ȃ)
nav. slabš. nacizem: boj proti hitlerjanstvu / obsodili so ga zaradi hitlerjanstva
SSKJ²
hítlerjevec -vca m (í)
pristaš hitlerizma: spopad med hitlerjevci in komunisti
SSKJ²
hítlerjevski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na hitlerjevce ali Hitlerja: hitlerjevsko fašistično gibanje / hitlerjevska mladinska organizacija / hitlerjevska Nemčija
SSKJ²
hitón -a m (ọ̑)
1. pri starih Grkih ohlapno oblačilo brez rokavov, navadno iz enega kosa blaga: hiton iz dragocene tkanine
2. zool. morski mehkužec, pokrit na hrbtu z osmimi prekrivajočimi se ploščicami, Chiton:
SSKJ²
hítrc -a m (ȋ)
ekspr. hiter človek: pri delu je bil izreden hitrc / dolgonogi hitrc
SSKJ²
hítrica -e ž (ȋ)
1. sorazmerno velika hitrost pri opravljanju kakega dela: zaradi hitrice je nastalo precej napak
● delu se pozna hitrica zaradi prehitrega delanja, opravljanja je delo manj kvalitetno; hitrica ni prida
// v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost: brez hitrice se je odpravil; na hitrico narediti, pripraviti kaj; v hitrici je napisal odgovor; delati z največjo hitrico
2. zastar. hitrost2, brzina: povečati, zmanjšati hitrico
SSKJ²
hitrína -e ž (í)
knjiž. hitrica, naglica: odločal se je z izredno hitrino
SSKJ²
hitro... prvi del zloženk
nanašajoč se na hiter: hitrobežen, hitrorezen, hitrostrelka
SSKJ²
hitrobéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
zastar. kratkotrajen, minljiv: hitrobežna slava
SSKJ²
hitrogrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
teh., navadno v zvezi hitrogrelna plošča plošča (električnega štedilnika), ki se hitreje segreje kot navadna: kuhalnik s hitrogrelno ploščo
SSKJ²
hitronóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ekspr. ki hitro hodi: hitronogo dekle
SSKJ²
hitropís -a m (ȋ)
1. biblio. poenostavljena pisava z med seboj povezanimi črkami; kurziva: kaligrafski način pisanja se je mešal s hitropisom 17. stoletja
2. biblio. pisava v starem in srednjem veku, v kateri se uporabljajo namesto posameznih besed določeni znaki; tahigrafija: velik pomen hitropisa za kulturni razvoj starih narodov
3. stenografija
SSKJ²
hitropísec -sca m (ȋ)
1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: samostanski hitropisec
2. stenograf: hitropisec zapisuje pogovor
SSKJ²
hitropŕstnik -a m (ȓ)
kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc
SSKJ²
hitrorézen -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑)
teh., v zvezi hitrorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati:
SSKJ²
hitróst1 -i ž (ọ̑)
1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala
♦ astron. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost
2. avt. žarg. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti
// položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hitróst2 tudi hítrost -i ž (ọ̑; í)
lastnost, značilnost hitrega: hitrost dela; hitrost industrijskega razvoja / za to delo je potrebna hitrost in natančnost / zaradi hitrosti je nastalo precej napak hitrice
SSKJ²
hitrósten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hitrost: hitrostna meja / hitrostni rekord; hitrostna krivulja
♦ šport. hitrostni športi športi, pri katerih se uspeh meri po doseženem času; hitrostna vožnja; hitrostno drsanje
SSKJ²
hitrostrélka -e ž (ẹ̑)
knjiž. orožje s kratko cevjo, ki se sámo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih; brzostrelka
SSKJ²
hitrovézen -zna -o prid. (ẹ̄)
grad., v zvezi hitrovezni cement cement, ki se strdi približno v eni uri: hitrovezni cement
SSKJ²
hív -a m (ȋ)
virus, ki se prenaša z nekaterimi telesnimi tekočinami in povzroča aids: boj proti hivu [HIV]; okužiti se s hivom
SSKJ²
hjá in hjà medm. (ȃ; ȁ)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hja, mogoče pa bo šlo; hja, da res nisi zdrav?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: »Ali imaš dobro stanovanje?« »Hja, še kar.«
SSKJ²
hk [hə̀k] medm. (ə̏)
posnema glas pri kolcanju: kdo le toliko name misli, hk / natakarica, še, hk, en liter
SSKJ²
hkráten -tna -o prid. (ā)
ki poteka, se pojavi ob istem času: slovesnost ob hkratnem izidu petih izvirnih del; hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev / hkraten uvoz in izvoz
SSKJ²
hkráti prisl. (ā)
izraža istočasnost: prihajajo hkrati od več strani; govorijo vsi hkrati / vojska in lakota, vse hkrati je prišlo nad nas; hkrati s sejmom bo modna prireditev skupaj, obenem; preskakuje po tri stopnice hkrati naenkrat
// izraža vzporedno različnost: rad te pohvali, hkrati ti pa ne zamolči napak; mora biti uradnica in gospodinja hkrati
SSKJ²
hkrátnost -i ž (ā)
lastnost, značilnost hkratnega: hkratnost napadov; hkratnost proizvodnje in potrošnje električne energije
SSKJ²
hláčar -ja m (ȃ)
ekspr. kdor nosi (prevelike) hlače, navadno otrok: mati je z dvema majhnima hlačarjema odhajala na delo
SSKJ²
hláčast -a -o prid. (á)
po obliki podoben hlačam: hlačasta parcela
SSKJ²
hlačáti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. nerodno, okorno hoditi, navadno v prevelikih hlačah: deček hlača za materjo / medved je hlačal prek jase
// slabš. hoditi: začel si je domišljati, da je umetnik in je hlačal po mestu s široko pentljo okoli vratu
SSKJ²
hláče hláč ž mn. (á ȃ)
oblačilo, ki obdaja spodnji del telesa in vsako nogo posebej: nositi, obleči, sleči, strgati hlače; irhaste, platnene hlače; hlače do kolen / delovne, jahalne, smučarske hlače; moške, otroške, ženske hlače; dolge hlače katerih hlačnice segajo približno do gležnjev; kratke hlače katerih hlačnice segajo najdlje do kolen; hlače na zvonec ki imajo hlačnice spodaj razširjene / spodnje hlače del moškega spodnjega perila v obliki hlač
● pog., ekspr. hlače se mu tresejo boji se, strah ga je; pog. guliti, trgati hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače natepsti ga; iron. v tej družini pa žena hlače nosi odloča, ukazuje; šalj. pes mu je pomeril hlače mu je raztrgal hlače; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače (podelal) bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal; pog., ekspr. skočiti v hlače zelo hitro jih obleči; ekspr. koliko pa te je v hlačah spoprimi se z menoj, če si upaš
♦ lov. zelo dolge in goste dlake ali perje po nogah nekaterih sesalcev ali ptičev; teh. črki Y podoben kos cevovoda
SSKJ²
hláček -čka m (ȃ)
ljubk. majhen otrok, ki nosi hlače: naš mali hlaček
SSKJ²
hláčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hlače: hlačni šiv, žep / hlačni kostim kostim, ki ima namesto krila dolge hlače; hlačno krilo krilo, krojeno kot hlače
SSKJ²
hlačevína -e ž (í)
groba in trpežna bombažna tkanina: tkalnica hlačevine
SSKJ²
hláčice -čic ž mn. (á ȃ)
nav. ekspr. hlačke: deček je dobil prve hlačice / svilene damske hlačice
● pog., ekspr. zdaj se hvališ, takrat so se ti pa hlačice tresle bal si se, strah te je bilo
♦ lov. zelo dolge in goste dlake ali perje po nogah nekaterih sesalcev ali ptičev
SSKJ²
hláčke hláčk ž mn. (á ȃ)
1. manjšalnica od hlače: srajčke in hlačke je za otroke kar sama sešila / kopalne, telovadne hlačke
2. del ženskega spodnjega perila v obliki hlač, s kratkimi hlačnicami ali brez njih: kombineža in hlačke
SSKJ²
hláčman -a m (ȃ)
ekspr. kdor nosi (prevelike) hlače, navadno otrok: kar si takle majcen hlačman vtepe v glavo, hoče tudi doseči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hláčmanka -e ž (ȃ)
šalj. ženska, ki nosi (prevelike) hlače: celo hlačmanke so znova pokazale noge; poglej jo hlačmanko
SSKJ²
hláčnica -e ž (ȃ)
del hlač, ki obdaja posamezno nogo: zavihati hlačnice; desna, leva hlačnica
SSKJ²
hláčnik -a m (ȃ)
nar. zahodno hlačnica: z dlanjo si je otepel prašne hlačnike
SSKJ²
hlačón -a m (ọ̑)
slabš. kdor nosi (prevelike) hlače: hlačon neotesani
SSKJ²
hlád -a tudi -ú m (ȃ)
1. zmerno nizka temperatura: čutiti hlad; jutranji, večerni hlad; prijeten hlad; razgret konj je podrhtaval od hlada / hlad cerkve / postaviti jed na hlad na hladno; iti v hladu, star. za hlada v tistem delu poletnega dne, ko je prijetno hladno; ležati v hladu na prijetno hladnem prostoru, mestu, navadno na prostem / hlad piha, veje hladen veter, zrak
2. nav. ekspr. zadržanost, neprijaznost: v očetovem glasu je bilo čutiti hlad; hlad njegovega odgovora ga je močno prizadel / v dvorani je zavladal mrtvaški hlad / publ. neonski hlad modernega sveta
SSKJ²
hláden stil. hladán hládna -o tudi -ó prid., hladnêjši (á ȃ á)
1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke
// ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo
// ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen / hladni bife miza s hladnimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi, v restavraciji; jedi in pijače, ki se ponudijo nekuhane ali ohlajene; postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi
2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev; hladen pogled, pozdrav, sprejem; bil je hladen do gostov; konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen
3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom
// ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča / hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen
● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; pog. hladna trajna hladna ondulacija; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev
♦ fiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov in z medsebojnim vojaškim ravnotežjem, zlasti v odnosu med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo v času od druge svetovne vojne do padca komunizma v začetku 90. let 20. stoletja; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konico
    hládno tudi hladnó prisl.:
    hladno odgovoriti, pozdraviti; hladno premišljeno dejanje; hladno vljuden je bil z njim; ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno / v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je
    hládni -a -o sam.:
    rad bi popil kaj hladnega; ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven; spraviti mleko na hladno v hladen prostor; pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli
SSKJ²
hladétina -e ž (ẹ̑)
1. knjiž. žolca: pripraviti hladetino; trese se kakor hladetina
2. gastr. zaradi dodane želatine ali škroba strjena sadna ali škrobnata sladka jed: jabolčna, pomarančna hladetina
SSKJ²
hladétinast -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. podoben žolci: hladetinasta gmota
SSKJ²
hladílec -lca [tudi hladiu̯ca] m (ȋ)
gost. posoda za hlajenje buteljčnih vin pri serviranju; čebrič: na mizi je stal hladilec s steklenico šampanjca / namizni hladilec
♦ teh. del hladilne naprave, ki odvaja toploto
SSKJ²
hladílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za hlajenje:
a) hladilna naprava; hladilna voda pri avtomobilskem motorju; hladilno sredstvo / hladilni pult, vagon; hladilna omara hladilnik, velik kot omara / v pivovarni so izpopolnili hladilni sistem / hladilni učinek; podjetje za toplotne in hladilne izolacije; hladilna tehnika
b) hladilna pijača; hladilno mazilo / vznes. hladilni mir je objel vse prisotne
♦ strojn. hladilni stolp stolp, v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; hladilna rebra rebra, ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
SSKJ²
hladílnica -e ž (ȋ)
prostor ali stavba za shranjevanje živil pri nizki temperaturi: hladilnica za meso, sadje / kruh znosijo iz peči najprej v hladilnico prostor, kjer se ohladi na normalno temperaturo
SSKJ²
hladílnik -a m (ȋ)
1. naprava za shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri nizki temperaturi: dati meso v hladilnik; stotridesetlitrski hladilnik; hladilnik za mleko; industrijski hladilnik večja hladilna naprava
♦ elektr. absorpcijski hladilnik ki deluje na principu absorpcije plinov; kompresorski hladilnik ki deluje na principu zniževanja temperature pri ekspanziji hladilne tekočine
// vozilo s tako pripravo: nasproti mu je pripeljal hladilnik; tovornjak hladilnik; vagon hladilnik
2. priprava za hlajenje, ohlajevanje: avtomobilski hladilnik; laboratorijski hladilnik; kačasto zvita cev v hladilniku za žganjekuho
SSKJ²
hladílo -a s (í)
1. sredstvo za hlajenje: delovanje hladila
2. knjiž. tolažba, uteha: v pesmih je iskal hladila za bolečine srčnih ran
SSKJ²
hladíšče -a s (í)
teh. notranjost hladilne priprave: hladilec odvaja toploto iz hladišča
SSKJ²
hladíti -ím nedov. (ī í)
1. oddajati, dajati hlad: led hladi / ventilator dobro hladi
// preh. povzročati občutek hlada: veter hladi vročo glavo; hladiti si obraz s pahljačo / mazilo hladi pekočo rano / brezoseb. po nogah me hladi
2. preh. delati kaj hladno, mrzlo: hladiti plin v komori; hladiti vino
3. ekspr. pomirjati, zmanjševati: razum hladi besnečo strast; hladiti si jezo z delom
    hladíti se 
    izgubljati toploto: motor se že hladi / izletniki se hladijo v senci
    ●     na mizi se hladi kosilo je že dolgo na mizi
    hladèč -éča -e:
    hladeča voda
    hlajèn -êna -o:
    hlajen prostor
SSKJ²
hládnež -a m (ȃ)
ekspr. hladen človek: zmerom je bil hladnež
SSKJ²
hladníca -e ž (í)
star. senčnica1, uta: sedeti v hladnici
SSKJ²
hládnikovka -e ž (ȃ)
bot. rastlina z belimi cveti v kobulih, ki raste v Trnovskem gozdu, Hladnikia pastinacifolia:
SSKJ²
hladnôča -e ž (ó)
knjiž. hlad, hladnost: zaradi hladnoče se je večkrat prebudil; v kleti je bila prijetna hladnoča / hladnoča slabo prekrvljenega uda
SSKJ²
hladnodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
knjiž. hladnokrven, hladen: hladnodušen človek / hladnodušno vedenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hladnokŕven -vna -o prid., hladnokŕvnejši (ŕ r̄)
1. sposoben ostati miren, preudaren v razburljivih, zlasti nevarnih okoliščinah: hladnokrven voznik / ekspr. to je bil hladnokrven umor storjen premišljeno, neprizadeto
2. zool. pri katerem je toplota krvi odvisna od temperature okolice: hladnokrvni vretenčarji; hladnokrvna žival
♦ vet. hladnokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo
    hladnokŕvno prisl.:
    hladnokrvno odgovarjati, ravnati
SSKJ²
hladnokŕvnež -a m (ȓ)
ekspr. hladnokrven človek: še sreča, da je hladnokrvnež
SSKJ²
hladnokŕvnost -i ž (ŕ)
lastnost, značilnost hladnokrvnega človeka: izgubiti, pokazati hladnokrvnost; veliko je odvisno od vojakove hladnokrvnosti; odgovarjal je z narejeno hladnokrvnostjo
SSKJ²
hládnost -i ž (á)
lastnost, značilnost hladnega: hladnost vode / hladnost jesenskih noči / začetno hladnost je razbil s posrečeno šalo / dela se je lotil z vso hladnostjo in razsodnostjo; hladnost znanstvenika / odbijajoča hladnost modre barve / hladnost občinstva
♦ med. (spolna) hladnost ženske
SSKJ²
hladnôta -e ž (ó)
hlad, hladnost: tem zdravilom hladnota ne škoduje / hladnota njunih medsebojnih odnosov
SSKJ²
hlajênje -a s (é)
glagolnik od hladiti: hlajenje mleka; hlajenje stanovanjskih prostorov s klimatskimi napravami; hlajenje z ledom / vodno, zračno hlajenje motorja
SSKJ²
hlamída -e ž (ȋ)
pri starih Grkih kratko moško ogrinjalo: oddelek konjenikov v hlamidah
SSKJ²
hlamudráče -ráč ž mn. (á ȃ)
šalj. široke, mahedrave hlače: smejali so se njegovemu prevelikemu suknjiču in čudnim hlamudračam / klovn v pisani bluzi in hlačah hlamudračah
SSKJ²
hlamudráti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. mahedrati, opletati: preširoka obleka je hlamudrala na njem; hlače so pri hoji hlamudrale
// nerodno, majaje se hoditi, navadno v preveliki obleki: okrevajoči bolnik je hlamudral po sobi
SSKJ²
hlamudràv -áva -o prid. (ȁ á)
ekspr. ki mahedra, opleta: hlamudrave hlače
    hlamudrávo prisl.:
    uniforma je hlamudravo visela na njem
SSKJ²
hláp -a m, mn. stil. hlapôvi (ȃ)
nav. mn. v plinasto stanje spremenjena tekočina pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: prostor je bil napolnjen z bencinskimi hlapi; vinski, vodni hlapi; hlapi nitrolaka / star.: hlapi so se dvigali iz tal prosojna, rahla meglica; hlap gnijočih cunj duh, zadah
SSKJ²
hlapáč -a m (á)
vet. konj, ki iz razvade požira zrak:
SSKJ²
hlápanje in hlapánje -a s (ā; ȃ)
glagolnik od hlapati:
SSKJ²
hlápati -am in hlapáti -ám nedov. (ā ȃ; á ȃ)
1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem; hlastati: pes je jezno hlapal za muhami
// ekspr. mlaskajoče, požrešno jesti ali piti: prašiči hlapajo
2. zastar. mahedrati, opletati: hlače mu hlapajo okrog suhih nog
3. vet. iz razvade požirati zrak: konj se je naslonil na jasli in začel hlapati
SSKJ²
hlapàv -áva -o in hlápav -a -o prid. (ȁ á; á)
mahedrav, opletajoč: pes s hlapavimi uhlji
SSKJ²
hlapčè1 -éta m (ȅ ẹ́)
ekspr. mlad, droben hlapec: hlapče je gonil konje
SSKJ²
hlapčè2 -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. hlapec, navadno mlad, droben: hlapče se ni dosti menilo za gospodarjeve besede
SSKJ²
hlápček -čka m (ȃ)
1. manjšalnica od hlapec: s hlapčkom so grdo ravnali; služiti za hlapčka
2. star. deček1, fantič: povprašal je prvega hlapčka, ki ga je srečal
SSKJ²
hlapčevánje -a s (ȃ)
glagolnik od hlapčevati: naveličal se je hlapčevanja in šel delat v tovarno / večina prebivalstva je obsojena na siromaštvo in hlapčevanje / sramotno hlapčevanje tujcem
SSKJ²
hlapčeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti, služiti za hlapca: hlapčeval je pri mnogih kmetih
// ekspr. biti podrejen, odvisen: kmetje so stoletja hlapčevali graščakom
2. slabš. pretirano vdano služiti nadrejenim: hlapčeval je, ne da bi ga bilo količkaj sram
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hlápčevski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hlapce: hlapčevska soba / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini / držati jih je hotel v hlapčevski podrejenosti / hlapčevski človek, značaj; hlapčevska miselnost
    hlápčevsko prisl.:
    hlapčevsko ponižen
SSKJ²
hlápčevstvo -a s (ȃ)
1. dejavnost hlapcev: pustil je hlapčevstvo in se šel učit za ključavničarja
// ekspr. podrejenost, odvisnost: ljudstvo se je otreslo tisočletnega hlapčevstva
2. slabš. pretirana vdanost nadrejenim: odvaditi se hlapčevstva; preračunljivo hlapčevstvo
SSKJ²
hlápčič -a m (ȃ)
1. manjšalnica od hlapec: pri hiši so imeli prebrisanega hlapčiča / slabš. bili so le bedni hlapčiči izkoriščevalcev
2. star. deček1, fantič: kako ti je ime, hlapčič
SSKJ²
hlápčiček tudi hlapčíček -čka m (ȃ; ȋ)
ekspr. manjšalnica od hlapčič: sosed ima zelo pridnega hlapčička / ob potoku se igrajo hlapčički
SSKJ²
hlapčón -a m (ọ̑)
slabš. hlapec: moja hči ne bo vzela hlapčona, se je jezil
SSKJ²
hlápec -pca m (ȃ)
1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imeli so hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake
// ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej
2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar) ; hlapec okupatorja, režima
3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem
SSKJ²
hlápen -pna -o prid. (ā)
ki (rad) hlapi: hlapna snov, tekočina; ta sestavina je zelo hlapna
SSKJ²
hlapênje -a s (é)
glagolnik od hlapeti: hlapenje vode
SSKJ²
hlapéti -ím nedov. (ẹ́ í)
spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda hlapi; eter zelo hitro hlapi; pren., publ. občutiti razpoloženje, ki hlapi iz umetnine
// ekspr. izginjati, manjšati se: njena ljubezen je vse bolj hlapela
    hlapèč -éča -e:
    hlapeča tekočina
SSKJ²
hlapílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hlapenje: hlapilna toplota
SSKJ²
hlapljív -a -o prid. (ī í)
ki (rad) hlapi: hlapljiva snov, tekočina; lahko, težko hlapljiv
SSKJ²
hlapljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost hlapljivega: velika hlapljivost etra
SSKJ²
hlápniti -em dov. (á ȃ)
star. hlastniti: pes je hlapnil po muhi / splaval je do brega in hlapnil po veji
SSKJ²
hlápnost -i ž (ā)
lastnost, značilnost hlapnega: hlapnost petroleja
SSKJ²
hlapón -a m (ọ̑)
star. parna lokomotiva: pod klancem so vlaku priključili še en hlapon
// vlak s tako lokomotivo: izza ovinka se je prikazal hlapon
SSKJ²
hlapôvje -a s (ȏ)
hlapi: bencinsko hlapovje
SSKJ²
hlást -í ž (ȃ)
hlastnost: dela brez naglice, brez hlasti
SSKJ²
hlastáč -a m (á)
1. požrešnež: bil je nenasiten hlastač
2. ekspr. bahav, domišljav človek: vedeli so, da je neresen hlastač
SSKJ²
hlastánje -a s (ȃ)
glagolnik od hlastati: dražili so zvezano zver in se smejali njenemu hlastanju / iz svinjaka se je slišalo glasno hlastanje svinj / hlastanje po bogastvu, za uspehom / hlastanje po prijateljstvu, življenju
SSKJ²
hlastáti -ám nedov. (á ȃ)
1. hitro, sunkovito približevati se čemu z odprtim gobcem: pes hlasta po muhah; njegov gobec je hlastal za vsem, kar je dosegel / hlastati po zraku, za zrakom
// ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: jej počasi in lepo, nikar tako ne hlastaj; preh. svinja hlasta hrano iz korita
2. ekspr. pohlepno, pretirano si prizadevati za dosego česa: hlastati po senzacijah; hlastati za denarjem; hlasta le za učinkovitostjo / mladi hlastajo po ljubezni
// pretirano hitro in zato netemeljito, površno delati ali ravnati: delaj s pametjo, nikar tako ne hlastaj
    hlastáje :
    hlastaje jesti
    hlastajóč -a -e:
    dnevi so mu minevali v nemirnem, hlastajočem beganju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hlastàv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr.
1. ki dela ali ravna pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastav človek; že po naravi je bil vihrav in hlastav / hlastavo branje, govorjenje
2. ki si pohlepno, pretirano prizadeva za dosego česa: škoda le, da je tako hlastav in ne pozna prave mere / hlastava civilizacija
SSKJ²
hlastávost -i ž (á)
ekspr. lastnost, značilnost hlastavega: mladostna hlastavost / hlastavost današnjega časa / hlastavost po novih naložbah v gospodarstvu
SSKJ²
hlásten -tna -o prid.(á ā)
opravljan, narejen zelo hitro, odločno zaradi čustvene prizadetosti: hlasten gib; zaslišali so nagle, hlastne korake / hlastno tekanje ljudi po peronu / hlastna naglica / novico ji je povedal z nekakim hlastnim veseljem
// opravljan pretirano hitro in zato netemeljito, površno: hlastno branje / hlastna pisava
    hlástno prisl.:
    hlastno je strgal ovitek in prebral pismo; otroci so hlastno zajemali iz sklede
SSKJ²
hlastéžen tudi hlástežen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄; ȃ)
star. pohlepen: javnost je bila hlastežna po senzacijah
SSKJ²
hlastéžnost tudi hlástežnost -i ž (ẹ́; ȃ)
star. pohlepnost: hlastežnost po dobičku
SSKJ²
hlastína -e ž (í)
nar. zahodno kar ostane, če se grozdu odtrgajo jagode; pecljevina: obrala je grozd in vrgla hlastino na tla; vino iz jagod brez hlastin
SSKJ²
hlástniti -em dov. (á ȃ)
hitro, sunkovito približati se čemu z odprtim gobcem: pes hlastne po roki; riba je hlastnila po muhi, za muho
// ekspr. hitro, sunkovito približati se čemu z roko: mož je hlastnil po pismu; pren. hlastnil je po dragocenem podatku
● ekspr. pusti, je hlastnil oče hitro, sunkovito rekel
SSKJ²
hlástnost -i ž (á)
lastnost, značilnost hlastnega: hlastnost gibov / delal je z vročično hlastnostjo; s pravo otroško hlastnostjo se je lotil jedi / hlastnost pri branju
SSKJ²
hléb tudi hlèb hléba m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. knjiž. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh; hlebec: načeti hleb; vsajati hlebe v peč; na dan je dobil pol hleba / hleb kruha
// kar je temu podobno: oblikoval je glino v hlebe; hleb sira
2. zastar. kruh sploh: velikokrat so stradali hleba
SSKJ²
hlébast -a -o prid. (ẹ̄)
nav. ekspr. podoben hlebcu: hlebasta oteklina / hlebasti griči
SSKJ²
hlébčar -ja m (ẹ̑)
nar. ploščato, rdeče zimsko jabolko; pogačar: največ je prodal bobovcev in hlebčarjev
SSKJ²
hlébčast -a -o prid. (ẹ̑)
nav. ekspr. podoben hlebcu: otroci so pekli hlebčaste potičke / hlebčasto hribovje
SSKJ²
hlébček -čka m (ẹ̑)
1. manjšalnica od hlebec: ker ni dobila žemelj, je kupila hlebčke / hlebček kruha / droži v hlebčkih
2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus
SSKJ²
hlébčič -a m (ẹ̑)
manjšalnica od hlebec: fantiči so pri peku čakali vsak na svoj hlebčič
SSKJ²
hlébec -bca m (ẹ̑)
1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce; prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha
// kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce
2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci
SSKJ²
hlepênje -a s (é)
glagolnik od hlepeti: bolestno hlepenje po denarju / hlepenje po lepoti
SSKJ²
hlepéti -ím nedov. (ẹ́ í)
čutiti, imeti strastno željo, pohlep po čem: hlepeti po bogastvu, po slavi; hlepeti po mamilih; hlepeti za priznanjem / hlepi po krvi, po maščevanju / pesn. Kam hlepijo ti misli brez pokoja (O. Župančič)
    hlepèč -éča -e:
    po zabavah hlepeča družba; prisl.: otrok je hlepeče ogledoval igračo
SSKJ²
hlépkati se -am se nedov. (ẹ̑)
nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: Včeraj se mi je vse popoldne hlepkalo (A. Kraigher)
SSKJ²
hlépniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: Vsake tri korake se mi je hlepnilo (A. Kraigher)
SSKJ²
hlév -a m (ẹ̄)
stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih: spraviti živino v hlev / goveji, konjski, svinjski hlev; zadružni hlev / ekspr.: ves hlev je zamukal vsa živina v hlevu; hlev prinaša velik dobiček (goveja) živina / hlapec je spal v slami na hlevu
● ekspr. njegovo stanovanje je pravi hlev umazano, zanemarjeno; knjiž., ekspr. Avgijev hlev neurejen, umazan prostor; pri nas je kot v hlevu neurejeno, umazano
♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hlévar in hlevár -ja m (ẹ̑; á)
hlapec, delavec, ki opravlja hlevska dela: hlevar je že navsezgodaj zapregel konje; kmetijski kombinat sprejme v službo hlevarja; vojno je preživel kot štabni hlevar
SSKJ²
hlévarica in hlevaríca -e ž (ẹ̑; í)
1. dekla, delavka, ki opravlja hlevska dela: služi za hlevarico
2. nar. krava, ki živi stalno v hlevu: Vojnac je redil .. dolgorogo hlevarico, ki je videla beli dan samo takrat, ko so jo gnali k biku (C. Kosmač)
SSKJ²
hlevarína -e ž (ī)
plačilo za uporabo hleva: plačati hlevarino
SSKJ²
hleváriti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. opravljati hlevska dela: vse življenje je hlevaril
SSKJ²
hlévček -čka m (ẹ̄)
manjšalnica od hlev: kunčji hlevček; hlevček za gosi
SSKJ²
hlévec -vca m (ẹ̄)
hlevček: če bi imel ovčko, bi ji napravil hlevec
SSKJ²
hléven -vna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hlev: hlevna vrata / hlevna svetilka hlevska
SSKJ²
hlévski -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na hlev: pot vodi tik ob hlevskem zidu; hlevska vrata / hlevska metla, svetilka; opravljati hlevska dela / gnojiti s hlevskim gnojem / povečanje hlevskih zmogljivosti / zmagala sta konj Blisk in njegova hlevska vrstnica Vila / hlevska reja reja, pri kateri živina živi stalno v hlevu
SSKJ²
hlíd -a m (ȋ)
star. rahel, komaj zaznaven veter: blagodejen hlid je preveval pokrajino
SSKJ²
hlidéti -ím nedov. (ẹ́ í)
star. rahlo pihati, pihljati: lahen veter je hlidel iz gozda
SSKJ²
hlíkati -am nedov. (ī)
nar. hlipati: Neka jetnica je začela živčno hlikati (F. Godina)
SSKJ²
hlímba -e ž (ȋ)
knjiž. hlinjenje, hinavščina: razgalil je njegovo hlimbo / navadil se je hlimbe
SSKJ²
hlínež -a m (ȋ)
ekspr. kdor (se) hlini: bil je prebrisan hlinež
SSKJ²
hlíniti -im nedov. (í ȋ)
prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se
    hlíniti se 
    kazati se drugačnega, navadno boljšega, kot biti v resnici: hlinil se mi je, dokler ga nisem spregledal; zna se hliniti / ni tako dober, kot se hlini; v obraz se hlini, za hrbtom pa opravlja
    hlinèč -éča -e:
    ležal je s priprtimi očmi, hlineč spanje
    hlínjen -a -o:
    hlinjena ganjenost
SSKJ²
hlínjenje -a s (ī)
glagolnik od hliniti: ni poznal ne laži ne hlinjenja
SSKJ²
hlínjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost hlinjenega: hlinjenost njenega moralnega ogorčenja
SSKJ²
hlíp -a m (ȋ)
zastar. zrak: v gorah je čist hlip
SSKJ²
hlípanje -a s (ī)
glagolnik od hlipati: dušeče, zadrževano hlipanje
SSKJ²
hlípati -am tudi -ljem nedov. (ī)
sunkovito, pridušeno jokati: ležala je na postelji in presunljivo hlipala; zdaj samo še hlipa in stoka / ekspr. dekletce je na ves glas hlipalo za polomljeno igračko jokalo
// sunkovito, daveč se dihati: pritekel je z zadnjimi močmi, se sesedel na klop in hlipal; kar hlipal je od joka, od smeha
● ekspr. Strah me je, je hlipala deklica hlipaje govorila; napol v omedlevici je hlipal za zrakom lovil zrak, sapo
    hlípati se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku
    kolcati se: hlipalo se mu je
    hlipáje :
    hlipaje govoriti, zajokati
    hlipajóč -a -e:
    hlipajoč glas, jok
SSKJ²
hlípav -a -o prid. (í)
ki hlipa: hlipav otrok / hlipavo stokanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hlípavica -e ž (í)
sunkovito tresenje, zlasti od joka: nehala je jokati in hlipavica se je počasi umirila
SSKJ²
hlípniti -em dov. (í ȋ)
sunkovito, daveč se dihniti: hlipnila je, kakor da bi hotela spet zajokati
● ekspr. Pridem, je hlipnila deklica hlipaje rekla
    hlípniti se nar. zahodno, s smiselnim osebkom v dajalniku
    kolcniti se: večkrat zapovrstjo se mu je močno hlipnilo
SSKJ²
hliptáti -ám in hlíptati -am nedov. (á ȃ; ȋ)
sunkovito, daveč se dihati; hlipati: postal je in hliptal / hliptal je za zrakom
SSKJ²
hlíšč -a m (ȋ)
nar. ploha, naliv z vetrom: hlišč je kmalu minil
SSKJ²
hlód -a m (ọ̑)
1. odžagano, debelejše deblo brez vej: nakladati hlode; peljati hlode na žago; spuščati hlode po drči; stesati tram iz hloda; smreke so razžagali na štirimetrske hlode; hrastov, javorov hlod; pijanec se je zvrnil po tleh ko hlod
2. slabš. neroden, okoren človek: ta hlod neotesani me je skoraj podrl
SSKJ²
hlódar in hlodár -ja m (ọ̑; á)
gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les:
SSKJ²
hlódarka -e ž (ọ̑)
les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane:
SSKJ²
hlódast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz hlodov: hlodasta stena
SSKJ²
hlódček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od hlodec: iz hlodčkov narejen svinjak
SSKJ²
hlódec -dca m (ọ̑)
manjšalnica od hlod: po tleh so ležali razmetani hlodci
SSKJ²
hlódič -a m (ọ̑)
manjšalnica od hlod: kolovoz utrjujejo s polaganjem hlodičev
SSKJ²
hlodíšče -a s (í)
les. skladišče hlodov: veliki kupi hlodovine na hlodišču
SSKJ²
hlódje -a s (ọ̑)
hlodovje: zloženo hlodje
SSKJ²
hlodovína -e ž (í)
les v obliki hlodov: neobeljena hlodovina; pomanjkanje hlodovine
SSKJ²
hlodôvje -a s (ȏ)
več hlodov, hlodi: kup hlodovja
SSKJ²
hlòp medm. (ȍ)
posnema glas udarca, zamaha: hlop, zaloputne vrata
SSKJ²
hlopéti -ím nedov. (ẹ́ í)
nar. hropsti, sopsti: fant je hlopel in odrival napadalca
SSKJ²
hlôpniti -em dov. (ó ȏ)
1. hlastniti, čavsniti: pes je hlopnil po grižljaju; kokoš je hlopnila po živalci
2. ekspr. udariti, lopniti: hlopnil ga je po plečih
SSKJ²
hm [hə̀m in hm̀] medm. (ə̏; m̏)
izraža obotavljanje, pomislek, dvom: hm, da, morda pa res; hm, dobro, samo na pljučih ni vse v redu; hm, da je premlad?
// izraža (zadržano) pritrjevanje: hm, mu je potrdil
SSKJ²
hmélj tudi hmèlj hmélja m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
kulturna rastlina z ovijajočim se steblom ali njeni, za proizvodnjo piva uporabljani plodovi: obirati, pridelovati, sušiti hmelj; sušilnica za hmelj / savinjski hmelj
♦ vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hmeljár -ja m (á)
kdor prideluje hmelj: savinjski hmeljarji
SSKJ²
hmeljárjenje -a s (á)
pridelovanje hmelja: sodobno hmeljarjenje
SSKJ²
hmeljárna -e ž (ȃ)
stavba, v kateri se hmelj odkupuje in pripravlja za prodajo: gradijo novo hmeljarno
SSKJ²
hmeljárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na hmeljarje ali hmeljarstvo: hmeljarsko področje / hmeljarska prireditev
SSKJ²
hmeljárstvo -a s (ȃ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem hmelja: uveljavitev kooperacije v hmeljarstvu
SSKJ²
hméljen -jna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hmelj: hmeljni poganjki / obiranje hmeljnih storžkov plodov; napeljati hmeljne trte na žice / hmeljna žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / hmeljni škodljivci
♦ agr. hmeljna moka grenek rumen prah na krovnih listih hmeljevih plodov; lupulin; hmeljno olje najvažnejša sestavina lupulina
SSKJ²
hméljev -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na hmelj: hmeljevi listi, poganjki / hmeljeve trte / hmeljev nasad
SSKJ²
hmeljevína -e ž (í)
zeleni deli hmeljevih trt brez plodov: osmukati hmeljevino s hmeljevk; zeleno hmeljevino zrežejo in pokrmijo
SSKJ²
hméljevka -e ž (ẹ̄)
drog, po katerem se ovijajo hmeljeve trte: ostriti, postavljati hmeljevke; zložiti hmeljevke v piramido; bila je suha in dolga kot hmeljevka
SSKJ²
hmeljíšče -a s (í)
zemljišče, njiva, na kateri raste hmelj: povečali so skupno površino hmeljišč / škropljenje hmeljišč
SSKJ²
hmeljník -a m (í)
njiva, na kateri raste hmelj: hodila sta med hmeljniki in sadovnjaki; obdelovanje hmeljnika
SSKJ²
hméljski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hmelj: hmeljski nasad / hmeljska sušilnica; hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam / povečati hmeljsko proizvodnjo
SSKJ²
hmkati -am [hə̀mkati] nedov. (ə̏)
ekspr. s hm izražati obotavljanje, pomislek, dvom: mož je hmkal, nabiral čelo in skomigal z rameni
SSKJ²
hmkniti -em [hə̀mkniti] dov. (ə̀ ə̏)
ekspr. s hm izraziti obotavljanje, pomislek, dvom: ni vedel, kaj bi odgovoril, samo hmknil je
SSKJ²
hmtadra [hə̀mtadra in hm̀tadra] medm. (ə̏; m̏)
posnema takt, ritem pri plesu:
SSKJ²
hnótav -a -o prid. (ọ́)
nar. obotavljiv, neodločen2: Johan je bil počasen, hnotav (F. Bevk)
SSKJ²
hó1 medm. (ọ̑)
pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: ho, ho(oo), kje si
SSKJ²
hò2 medm. (ȍ)
1. posnema glas pri smejanju: ho ho ho, se je krohotal
2. izraža posmeh: ho, kakšna reva si; ho ho, dobro te je zavrnil
3. izraža nejevoljo, odpor: ho, ti prodana duša
SSKJ²
hóbi tudi hobby -ja [hóbi] m (ọ̑)
najljubše delo v prostem času; konjiček: zbiranje znamk je njegov hobi; vsak bi moral imeti kak hobi
SSKJ²
hóbit -a m (ọ̑)
majhno, človeku podobno, zelo iznajdljivo bitje iz Tolkienovih literarnih del: film o hobitih; vilinci, orki in hobiti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hóbok -a m (ọ̑)
posoda za tekočine ali sipek material s pokrovom in enim ali dvema ročajema: v avtu se mu je polil cel hobok barve za fasade
SSKJ²
hobôten -tna -o prid. (ó)
zastar. bujen, bohoten: hobotna praprot
SSKJ²
hobótnica -e ž (ọ̑)
1. nav. mn., zool. na morskem dnu živeče živali z osmimi lovkami, Octopodidae: loviti hobotnice / moškatna, navadna hobotnica; pren., ekspr. germanska hobotnica je stezala svoje lovke proti vzhodu
2. ekspr., navadno s prilastkom osebe iz gospodarstva, financ, javne uprave, povezane z namenom, nepošteno si pridobiti premoženjsko korist: korupcijska hobotnica; lastniška hobotnica predsednika uprave; orožarska hobotnica / mafijska hobotnica
SSKJ²
hockey gl. hokej
SSKJ²
hòd1 hôda m (ȍ ó)
ena ali več jedi, navadno kuhanih, ki tvorijo samostojni del v okviru enega obroka: kosilo je vsebovalo štiri hode; za število hodov in vrste jedi so se dogovorili s šefom kuhinje
SSKJ²
hòd2 tudi hód hóda tudi hòd hôda m, rod. ed. z izrazom količine hodá (ȍ ọ́; ọ̑; ȍ ó)
1. premikanje s korakanjem; hoja1: je drobnega, možatega, robatega hoda; ima trd hod; ziblje se v hodu / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti: mesto je dve uri hoda od tukaj; do vrha gore je še pol ure hoda
2. zastar. hodnik1: žito nam prinašajo po tajnih hodih
♦ film. hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; strojn. mrtvi hod mrtvi gib; hod bata gib bata; vet. hod počasnejše premikanje, zlasti pri konju, govedu
SSKJ²
hôdec in hódec -dca m (ó; ọ̑)
1. navadno s prilastkom kdor je sposoben hitro, vztrajno hoditi: boljši hodci lahko prehodijo to pot v dveh urah; nisem verjel, da si tak hodec
2. knjiž. kdor hodi: otrok, ki je prej samo kobacal, postane v tej starosti hodec
♦ šport. športnik, ki se ukvarja s hojo
SSKJ²
hôden1 -dna -o prid. (ó)
1. namenjen za hojo: nekaj hodnih in voznih poti
// po katerem se da hoditi: pot ostane hodna tudi v deževju
2. ki rad hodi: hoden konj
SSKJ²
hôden2 in hóden -dna -o prid. (ó; ọ̄)
nanašajoč se na hodnik, platno: hodno platno / hodna rjuha, srajca / hodna preja
SSKJ²
hodévati -am nedov. (ẹ́)
star. (večkrat) hoditi: ob jutrih je hodeval na lov
SSKJ²
hodílka -e ž (ȋ)
nav. mn., zool., rabi se samostojno ali kot prilastek okončina za hojo, zlasti pri rakih: deseteronožci imajo pet parov nog hodilk
SSKJ²
hodíšče -a s (í)
1. kraj, prostor, kjer se hodi: hodišče okrog postelj; nekoliko dvignjeno hodišče pred hišo
2. star. hodnik1: sprehajati se po hodišču; palača s širokim hodiščem
SSKJ²
hodíti hódim nedov., hójen (ī ọ́)
1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli
// opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni
2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo
a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko
b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat
3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti
4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten
6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni dovzeten za vplive
7. iti:
a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca
b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo
c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi
// nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež
● pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba
    hodé zastar.:
    hode ni dobro jesti
    hodèč -éča -e:
    poslušal ga je, hodeč iz kota v kot; star. videl ga je ob bregu hodečega; pokonci hodeč človek; sam.: črepinje na tleh so nevarnost za hodeče
SSKJ²
hodníček -čka m (ī)
manjšalnica od hodnik, prostor: stal je na ozkem hodničku; hodniček pred stanovanjem
SSKJ²
hodníčen tudi hódničen -čna -o prid. (ī; ọ̑)
nanašajoč se na hodnik, platno: hodnično platno / hodnična brisača; hodnične hlače / hodnično predivo
SSKJ²
hodníčevka tudi hódničevka -e ž (í; ọ̑)
etn. srajca iz hodnega platna: nosi oguljeno hodničevko
SSKJ²
hodník1 -a m (í)
1. ozek, dolg prostor v stavbi, od koder vodijo vrata v bivalne in druge prostore: s hodnika se je slišalo govorjenje; iti, stopiti na, v hodnik; pogovarjati se na, v hodniku; obokan, temen hodnik; vrata na hodnik / po stopnicah se je šlo na lesen pokrit hodnik, ki je tekel okrog gornje hiše; pren., ekspr. temni hodniki človeške duše
// naraven ali umetno narejen ozek, dolg podzemeljski prostor: zavezali so mu oči in ga po skrivnih hodnikih odvedli v grad / jamski hodnik
2. navadno s prilastkom ozek pas ozemlja, po katerem potekajo prometne zveze; koridor: ta rečna dolina je dober prometni hodnik / zračni hodnik med dvema krajema
3. zastar. pločnik: urejati hodnike ob glavni ulici
♦ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov
SSKJ²
hodník2 in hódnik -a m (í; ọ̑)
etn. grobo, ročno tkano platno: srajca iz hodnika
// preja iz kratkih lanenih ali konopljenih izčesanih vlaken:
SSKJ²
hodníkov in hódnikov -a -o (í; ọ̑)
pridevnik od hodnik, platno: hodnikova srajca
SSKJ²
hodnína -e ž (ī)
star. hodno platno: rjuhe iz hodnine
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hodníški -a -o (ȋ)
pridevnik od hodnik, prostor: hodniška ograja; hodniška vrata
SSKJ²
hodúlja -e ž (ú)
1. nav. mn. palica s stopničko za stopalo kot podaljšek nog pri hoji: uporabljati hodulje; hoditi na hoduljah; noge ima dolge kot hodulje
● knjiž., ekspr. skozi življenje hodi na hoduljah živi vzvišen nad resničnostjo, vsakdanjostjo
2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč gibalno oviranim pri hoji: izdati naročilnico za izposojo hodulje; bergle, hodulje in vozički
// nav. mn. oporna priprava za pomoč gibalno oviranim pri hoji: hoditi s hoduljami
SSKJ²
hodúljast -a -o prid. (ú)
ekspr. podoben hodulji: ptič na hoduljastih nogah
SSKJ²
hodúljica -e ž (ú)
priprava na kolescih, ki omogoča otroku, ki še ne hodi, gibanje po stanovanju: stabilnost hoduljice
SSKJ²
hódža -e tudi -a m (ọ̑)
v muslimanskem okolju nižji duhovnik: tujca so peljali k hodži / kot zapostavljeni pristavek k imenu tega duhovnika Nasredin hodža
SSKJ²
hohnjánje -a s (ȃ)
glagolnik od hohnjati: spoznali so ga po značilnem hohnjanju
SSKJ²
hohnjáti -ám nedov.(á ȃ)
govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: težko ga je bilo razumeti, ker je hohnjal
    hohnjáje :
    hohnjaje je dejal
SSKJ²
hohnjàv -áva -o prid. (ȁ á)
nosljav: hohnjav otrok / hohnjav glas; hohnjavo govorjenje
SSKJ²
hohnjávec -vca m (ȃ)
kdor noslja:
SSKJ²
hohò medm. (ȍ)
1. posnema glas pri smejanju: hoho, ta je pa dobra
2. izraža posmeh: ali smo te, hoho
SSKJ²
hohój medm. (ọ̑)
pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hohoj, kje si
SSKJ²
hohòt -ôta m (ȍ ó)
glasen, nizek smeh: razlegal se je divji hohot; med splošnim hohotom je odšel z odra
SSKJ²
hohotánje -a s (ȃ)
glagolnik od hohotati se: veselemu hohotanju ni bilo konca
SSKJ²
hohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́)
glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti
    hohotajóč se -a -e:
    hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh
SSKJ²
hóhštápler -ja m (ọ̑-ā)
pog. domišljav človek, gizdalin: bil je hohštapler velikega formata
SSKJ²
hóhštáplerski -a -o prid. (ọ̑-ā)
nanašajoč se na hohštaplerje: hohštaplerski človek / hohštaplersko vedenje
SSKJ²
hój in hòj medm. (ọ̑; ȍ)
1. pri klicanju na daljavo izraža opozorilo: hoj, ho(oo)j, kje je kdo
2. izraža spodbudo, navdušenje: hoj, fantje, kvišku
3. izraža veselje, razigranost: hoj, to je šlo navzdol
SSKJ²
hója1 -e ž (ọ́)
1. premikanje s korakanjem: hoja ga je utrudila; pospešil je hojo; v hoji mu ni bilo para; med hojo sta se pogovarjala; s hojo se je hotel ugreti; dolga, utrudljiva hoja; počasna, zibajoča se hoja; hoja navkreber; zasopel od hoje / dvonožna, štirinožna hoja po dveh, po štirih nogah / nordijska hoja rekreacijska hoja s posebnimi palicami, pri kateri je aktiven tudi zgornji del telesa, navadno po razgibanem terenu; hoja na smučeh; hoja po vrvi / z izrazom količine, pri označevanju krajevne oddaljenosti do koče je pol ure hitre hoje / spoznal ga je po hoji / pokončna hoja pokončna drža pri hoji / peš hoja pešhoja
● preden je kaj dosegel, je imel veliko hoje je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh
♦ šport. (tekmovalna) hoja panoga atletike, pri kateri se tekmuje v hitri hoji na razdalje do sto kilometrov
2. večkratno, navadno redno odhajanje, prihajanje kam s kakim namenom: moral je opustiti hojo k ljubici; hoja na delo
SSKJ²
hója2 -e ž (ọ̄)
iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem; jelka: podirati, sekati hoje; mlada, velika hoja / pog. kamor pogledaš, sama hoja jelov gozd
SSKJ²
hója3 medm. (ọ̑)
izraža veselje, razigranost: hoja, to gre navzdol / hoja hoj, vabi harmonika na ples; hoja hoj hej
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hójca -e ž (ọ̑)
1. priprava na kolescih, ki omogoča otroku, ki še ne hodi, gibanje po stanovanju: prodaja hojc; nesreče, padci s hojco / otroška hojca
2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč gibalno oviranim pri hoji; hodulja: brezplačna izposoja hojc; hojca in bergle
SSKJ²
hójen -a -o prid. (ọ́)
nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen
SSKJ²
hójenje -a s (ọ́)
glagolnik od hoditi: hojenje po mestu ga je utrudilo
SSKJ²
hójev -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na hoja2: hojev med / hojev gozd, les jelov
SSKJ²
hojévati -am nedov. (ẹ́)
star. (večkrat) hoditi: po tej poti je hojeval v šolo
SSKJ²
hójevec -vca m (ọ́)
čeb. hojev med: hojevec ima najvišjo ceno
SSKJ²
hojevína in hójevina -e ž (í; ọ́)
jelov les: miza iz hojevine / sliko je krasil venec iz bršljana in hojevine jelovih vej
SSKJ²
hójevje -a s (ọ́)
jelov gozd: v hojevju je bilo še sredi dneva temačno / enakomerno valovanje hojevja jelovega drevja
// jelove veje: ležišče si je pripravil iz smrečja in hojevja
SSKJ²
hójica1 -e ž (ọ̄)
manjšalnica od hoja2: poseka je bila zarasla s hojicami
SSKJ²
hójica2 -e ž (ọ̄)
1. priprava na kolescih, ki omogoča otroku, ki še ne hodi, gibanje po stanovanju: otrok v hojici; stajica, voziček in hojica / otroška hojica
2. oporna priprava na štirih nogah za pomoč gibalno oviranim pri hoji; hodulja: hoditi s hojico; bergle in hojica
SSKJ²
hójka -e ž (ọ̄)
nar. jelka: skril se je za debelo hojko
SSKJ²
hójkati -am nedov. (ọ̑)
oglašati se z glasom hoj: deček je veselo hojkal
SSKJ²
hójkov -a -o prid. (ọ̄)
nar. jelov: miza iz hojkovega lesa
SSKJ²
hojkovína in hójkovina -e ž (í; ọ̄)
nar. jelov les: suha hojkovina
SSKJ²
hójkovka -e ž (ọ̄)
nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezana pomodri; kostanjevka: nabirati hojkovke
SSKJ²
hòjla medm. (ȍ)
1. izraža opozorilo: hojla, tukaj je pot
2. izraža veselje: hojla, je že notri
SSKJ²
hòjladrí medm. (ȍ-ȋ)
izraža veselje, razigranost: zdaj pa veselo, hojladri / hojladri hojladro; hojladrija hojladro
SSKJ²
hókej -a m (ọ̑)
športna igra, pri kateri igralci s palicami spravljajo gumijasto ploščico ali majhno žogo v gol: igrati hokej; prvenstvo v hokeju / hokej na ledu; hokej na travi; v prid. rabi: hokej tekma
SSKJ²
hokejíst -a m (ȋ)
športnik, ki se ukvarja s hokejem: hokejisti so trenirali na umetnem ledu
SSKJ²
hokejístka -e ž (ȋ)
športnica, ki se ukvarja s hokejem: hokejistke so končale redni del tekmovanja; najboljša slovenska hokejistka; zmaga hokejistk; sprejem za hokejistke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hókejski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hokej: hokejski klub; hokejsko moštvo / hokejska tekma / hokejska palica
SSKJ²
hókuspókus -a m (ọ̑-ọ̑) ekspr.
1. čarovne besede, čarovna znamenja: s hokuspokusom je naredil dež
2. neresno ravnanje, dejanje: to je navaden hokuspokus / otroci zganjajo vse mogoče hokuspokuse
SSKJ²
hókus pókus in hókuspókus medm. (ọ̑, ọ̑)
pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: rekel bom hokus pokus in ga ne bo
SSKJ²
hòla medm. (ȍ)
1. izraža opozorilo: hola, kdo gre z menoj; hola, odprite / hola hoj
2. izraža veselo začudenje: hola, koliko denarja
SSKJ²
hòladrí medm. (ȍ-ȋ)
izraža veselje, razigranost: zdaj pa, holadri, veselo / holadri holadro; holadrija holadra; sam.:, pog. med svati je pravi holadri / pog. on je bolj na holadri veseljaški, lahkoživ
SSKJ²
holahop ipd. gl. hulahup2 ipd.
SSKJ²
hòlaj -te medm. (ȍ)
star. hola: holaj, otroci, poglejte sem
SSKJ²
holándec -dca m (ȃ)
1. papir. stroj za mletje celuloze, krp, starega papirja: papirnica je kupila dva najmodernejša holandca
2. strojn. vezni kos z navojem, pri katerem ni treba sukati cevi:
SSKJ²
holándski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Holandce ali Holandsko: holandski jezik nizozemski / holandska pristanišča / holandski tulipani
♦ fiz. holandski daljnogled daljnogled, ki ima za okular razpršilno lečo; friz. holandska brada navzgor počesana brada; strojn. holandska matica holandec
SSKJ²
holándščina -e ž (ȃ)
holandski jezik: knjiga je bila napisana v holandščini
SSKJ²
hólcar -ja m (ọ́)
nižje pog. drvar, gozdni delavec: slišati je bilo sekire holcarjev
SSKJ²
hólding -a m (ọ̑)
družba, ki sama ne proizvaja, ampak si z nakupom delnic omogoča vpliv v določenih delniških družbah: kapital holdinga / državni holding; v prid. rabi: holding družba
SSKJ²
hóldinški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na holding: holdinška družba; holdinško podjetje
SSKJ²
holesterín -a m (ȋ)
med. holesterol: povišana količina, raven holesterina v krvi; odlaganje, presnova holesterina
SSKJ²
holesteról -a m (ọ̑)
med. bela organska snov, ki v povečani koncentraciji povzroča arteriosklerozo in nastanek žolčnih kamnov: količina holesterola v arterijah / dobri holesterol ki sodeluje pri obrambi telesa pred nekaterimi infekcijami in je protimikrobno učinkovit; slabi holesterol ki se prenaša iz jeter v arterije, tkiva in se tam nalaga
SSKJ²
holín -a m (ȋ)
biol. organska snov, pomembna za delovanje živčevja in za presnovo maščob: holin in vitamini
SSKJ²
holístičen -čna -o prid.(í)
ki obravnava človeka celovito, tako da pri zdravljenju bolezni upošteva medsebojno učinkovanje telesnih, duševnih in družbenih dejavnikov: holistični pristop; holistična metoda / holistični center
    holístično prisl.:
    holistično reševati problem
SSKJ²
hollywoodski -a -o [hólivutski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Hollywood: hollywoodski igralec; hollywoodska filmska zvezda
SSKJ²
hólm -a m (ọ̄)
star. grič, hrib: kmalu so dospeli do holma; nizek, z gozdom porasel holm; vasica leži na prijaznem holmu
♦ geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec
SSKJ²
hólmec -mca m (ọ̄)
manjšalnica od holm: za vasjo se je dvigal holmec; holmci so začeli zeleneti; kopast holmec
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
holmìč -íča in hólmič -a m (ȉ í; ọ̄)
star. griček, hribček: graščina je stala na zelenem holmiču
SSKJ²
holmíčast -a -o prid. (í)
star. gričevnat: holmičasta pokrajina
SSKJ²
hólmij -a m (ọ́)
kem. redka težka kovina srebrno bele barve, element Ho:
SSKJ²
holmôvje -a s (ȏ)
star. gričevje: sonce je zašlo za holmovjem
SSKJ²
holocén -a m (ẹ̑)
geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu
SSKJ²
holocénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na holocen: holocenski prod; holocenska naplavina / holocenska doba
SSKJ²
holografíja -e ž (ȋ)
fot. izdelovanje tridimenzionalnih posnetkov s pomočjo laserja: razvoj holografije
// tridimenzionalen posnetek, izdelan s pomočjo laserja: uporaba holografij v medicini
SSKJ²
holográm -a m (ȃ)
tridimenzionalna slika, izdelana z laserjem: izdelava hologramov; srebrn hologram bankovca
SSKJ²
holográmski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hologram: hologramska podoba / hologramska folija
SSKJ²
holokávst -a m (ȃ)
1. sistematično množično uničevanje Judov med drugo svetovno vojno, ki ga je izvajala nacistična Nemčija: preživeti holokavst; grozote, žrtve holokavsta; film o holokavstu / muzej holokavsta; spomenik holokavstu
// množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati vsakršen holokavst in genocid / jedrski holokavst
2. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst
SSKJ²
homatíja -e ž (ȋ)
nav. mn., ekspr. nered, zmeda, spor: položaj je privedel do resnih homatij; politične, verske, vojne homatije; v deželi je bilo dovolj homatij / homatije v družini / ljubezenske homatije zapletljaji
SSKJ²
homedráti -ám nedov. (á ȃ)
ekspr. počasi, nerodno hoditi: pastir je homedral za ovcami
SSKJ²
homeopát -a m (ȃ)
kdor zdravi s homeopatijo: homeopati in alopati
SSKJ²
homeopátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na homeopatijo: homeopatično zdravilo / homeopatična magija
SSKJ²
homeopatíja -e ž (ȋ)
med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je podoben simptomom bolezni: bil je navdušen pristaš homeopatije
SSKJ²
homeopátinja -e ž (ȃ)
ženska, ki zdravi s homeopatijo: zdravnica homeopatinja; obisk pri homeopatinji
SSKJ²
homeopátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na homeopatijo: homeopatsko zdravljenje / homeopatska doza zdravila izredno majhna, neznatna doza
SSKJ²
homeostáza -e ž (ȃ)
1. biol. stanje organizma, v katerem fiziološki procesi tečejo optimalno: vzdrževanje homeostaze / psihofizična homeostaza
2. stanje skladnosti: vzpostaviti družbeno homeostazo
SSKJ²
homêričen -čna -o prid. (é)
homerski: homerična preprostost
SSKJ²
homêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Homerja: radoživost homerskega človeka / homerski jezik, spev / homerska preprostost
// knjiž., ekspr. zelo velik, ogromen: opravil je homersko delo / zaslišal se je homerski smeh hrupen, sproščen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hómič -a m (ọ̑)
slabš. gej, homoseksualec: označili so ga za homiča
SSKJ²
homilét -a m (ẹ̑)
strokovnjak za homiletiko:
SSKJ²
homilétičen -čna -o (ẹ́)
pridevnik od homiletika: homiletične vaje
SSKJ²
homilétika -e ž (ẹ́)
rel. nauk o cerkvenem govorništvu: profesor homiletike
SSKJ²
homílija tudi homilíja -e ž (í; ȋ)
rel. govor z razlago svetopisemskega besedila: nedeljska homilija
SSKJ²
hominíd -a m (ȋ)
nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki; človečnjak: zgodnji hominidi; fosili, ostanki hominidov; najdbe, najdišča hominidov; neznane, nove vrste hominidov
SSKJ²
homo... prvi del zloženk
nanašajoč se na enak, podoben: homofonija, homologen
SSKJ²
homoerótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na homoerotiko: homoerotična ljubezen, želja; homoerotična nagnjenja / homoerotična literatura
SSKJ²
homoerótika -e ž (ọ́)
ljubezen, spolna nagnjenost do oseb istega spola: homoerotika v umetnosti
SSKJ²
homofobíja -e ž (ȋ)
sovraštvo, odpor do homoseksualnosti, homoseksualcev: boj proti homofobiji; nestrpnost in homofobija
SSKJ²
homofón -a -o prid. (ọ̑)
glasb. homofonski: homofona glasba
SSKJ²
homofoníja -e ž (ȋ)
glasb. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava: skladba v homofoniji
SSKJ²
homofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na homofonijo: homofonska skladba / homofonski zvok
SSKJ²
homogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo
// ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa
♦ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje
    homogéno prisl.:
    delati homogeno; zelo homogeno so nastopali
SSKJ²
homogenizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati homogeno: homogenizirati snov
♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo
    homogenizíran -a -o:
    homogenizirano mleko
SSKJ²
homogénost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost
SSKJ²
homologácija -e ž (á)
1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: homologacija vozila; postopek homologacije
// uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: homologacija novega kombiniranega dirkališča
2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti, izdati homologacijo
SSKJ²
homologácijski in homologacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na homologacijo: homologacijski pregled / homologacijska knjižica; homologacijsko dovoljenje
SSKJ²
homológen -gna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na homologijo; istoroden, istoizvoren: homologen pojav
♦ biol. homologni organi organi istega nastanka in iste zgradbe, a z različnimi funkcijami; geom. homologni stranici stranici, ki imata glede na okolje enako lego; kem. homologna spojina vsaka od spojin homologne vrste; homologna vrsta vrsta podobnih spojin, ki se med seboj razlikujejo samo po tem, da ima vsaka naslednja po eno določeno atomsko skupino več v verigasti molekuli
SSKJ²
homologíja -e ž (ȋ)
knjiž. enakost med pojavi glede na nastanek in zgradbo, istorodnost: ugotoviti homologijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
homoním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda, ki ima enako zvočno in pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen: sinonim in homonim
SSKJ²
homonímen -mna -o (ȋ)
pridevnik od homonim: homonimna raba besed
SSKJ²
hómo sápiens hómo sápiensa m (ọ̑, ȃ)
antr. človek od zadnje poledenitve dalje: izvor, razvoj, zgodovina homo sapiensa; obstanek, preživetje homo sapiensa; predniki sodobnega homo sapiensa; značilnosti homo sapiensa / človeška vrsta homo sapiens
SSKJ²
homoseksuálec -lca m (ȃ)
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola: diskriminacija, pravice homoseksualcev; odnos do homoseksualcev; poroke med homoseksualci; izjave, mnenja, stereotipi o homoseksualcih; homoseksualci in biseksualci / deklarirani, odkriti homoseksualec; latentni, prikriti homoseksualec
SSKJ²
homoseksuálen -lna -o prid. (ȃ)
s spolnim nagnjenjem do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos
SSKJ²
homoseksuálnost -i ž (ȃ)
spolna nagnjenost do oseb istega spola: javno je spregovoril o svoji homoseksualnosti
SSKJ²
homòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. goščava, ščavje: gost vodni homot
SSKJ²
homotáti -ám nedov. (á ȃ)
star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi
SSKJ²
homotétičen -čna -o prid. (ẹ́)
geom. podoben v perspektivni legi: homotetični lik; homotetična figura
SSKJ²
homotípen -pna -o prid. (ȋ)
biol., v zvezi homotipni organ vsak od dveh zrcalno enakih organov desno in levo v telesu:
SSKJ²
homozigóten -tna -o prid. (ọ̑)
biol. nastal z združitvijo spolnih celic z enakima genoma: homozigotni individuum; homozigotna jajčna celica
SSKJ²
homúlica -e ž (ú)
bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti, Sedum: debelolistna homulica
// nav. mn. rastline z debelimi, mesnatimi listi, Crassulaceae:
SSKJ²
homúnkulus -a tudi -la m (ȗ)
1. po verovanju alkimistov umetno narejeno majhno bitje človeških oblik z nadnaravno močjo: poskušali so ustvariti homunkulusa v retorti
2. slabš. majhen, suh človek: homunkulus je pogledal izza pulta
SSKJ²
hónati -am nedov. (ọ̑)
strojn. gladko brusiti notranjost valjev pri motorjih z notranjim zgorevanjem:
SSKJ²
hónda -e ž (ọ̑)
avtomobil, motorno kolo japonske tovarne Honda: voziti se s hondo
SSKJ²
honorácior -óra in -órja m (á ọ̑)
nav. mn., zastar. naslov vplivnega in navadno premožnega človeka kakega kraja: na zabavo so bili povabljeni vsi honoraciori
SSKJ²
honorár -ja m (ā)
1. enkratno plačilo za umetniško ali znanstveno delo in za storitve ljudi svobodnih poklicev: dobiti, plačati honorar; pogajati se za honorar; visok honorar; honorar za članek / avtorski honorar; odvetniški, zdravniški honorar
2. plačilo za delo, navadno umsko, ki ni vezano na redno delovno razmerje: honorar za predavanja na večerni šoli
SSKJ²
honorárec -rca m (ȃ)
pog. honorarni sodelavec ali uslužbenec: honorarci predavajo na večerni šoli; honorarec v računovodstvu
SSKJ²
honoráren -rna -o prid.(ȃ)
ki ni vezan na redno delovno razmerje: honorarni sodelavec, uslužbenec / iskati honorarno zaposlitev / honorarna ura
    honorárno prisl.:
    popoldne dela honorarno
SSKJ²
honoríranje -a s (ȋ)
glagolnik od honorirati: dobro honoriranje prevodov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
honorírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati honorar: honorirati članek; to delo dobro honorirajo
    honoríran -a -o:
    honoriran knjigovodja
SSKJ²
hónved -a m (ọ̑)
zgod. ogrski deli vojske v Avstro-Ogrski, ki niso spadali pod skupno vojno ministrstvo: honved je štel precej pehotnih, huzarskih in artilerijskih polkov
// pripadnik teh delov vojske: honvedi z naperjenimi puškami
SSKJ²
hónvedski -a -o (ọ̑)
pridevnik od honved: honvedski polk
SSKJ²
hòp medm. (ȍ)
1. izraža spodbudo pri skoku: hop, reče in pes skoči čez palico
// izraža skok: hop na konja; hop hop
2. izraža nagel prijem, ujetje: hop, prijatelj, te že imam
SSKJ²
hópak -a m (ọ̑)
ukrajinski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu: zaplesali so hopak
SSKJ²
hòpla medm. (ȍ)
1. izraža spodbudo pri skoku: skoči, no, hopla
2. izraža nagel prijem, ujetje pri padcu: hopla, padel boš
SSKJ²
hoplít -a m (ȋ)
pri starih Grkih težko oborožen vojak pešec: napad hoplitov
SSKJ²
hôpniti -em dov. (ó ȏ)
pog., ekspr. na hitro prijeti, zgrabiti: hopnil ga je za vrat
// aretirati, zapreti: včeraj ga je policija hopnila
SSKJ²
hòps medm. (ȍ)
izraža skok; hop: vlak je pripeljal, pes pa hops v vagon
SSKJ²
hòpsa medm. (ȍ)
1. izraža spodbudo pri skoku: skoči, hopsa
// izraža skok: hopsa, hopsa, je poskakoval
2. izraža razigranost pri plesu: hopsa, zaigrajte / hopsa, hopsa, tralala
SSKJ²
hòpsasa medm. (ȍ)
izraža razigranost pri plesu: hopsasa, je vriskal / tralala, hopsasa; sam.:, pog. to je bil hopsasa / pog. zmeraj je malo na hopsasa razigran, veseljaški
SSKJ²
hôpsati -am tudi hópsati -am nedov. (ȏ; ọ̑)
pog., ekspr. poskakovati: otroci so hopsali okrog dedka / pri plesu je hopsal
SSKJ²
hóra -e ž (ọ̑)
kolu podoben romunski ljudski ples:
SSKJ²
hóra legális hóre legális ž (ọ̑, ȃ)
šol., nekdaj določen čas, po katerem dijaki ne smejo biti na javnih mestih: za njihovo šolo je hora legalis ob desetih zvečer / postrožitev hore legalis
SSKJ²
hórda1 -e ž (ọ̑)
slabš., navadno s prilastkom velika skupina nasilnih ljudi, navadno vojakov: deželo so preplavile horde osvajalcev; barbarske, roparske horde; naval vojaških hord
♦ zgod. horda najstarejša, predrodovna skupnost ljudi; zlata horda državna zveza mongolskih plemen od 13. do 15. stoletja
SSKJ²
hórda2 -e ž (ọ̑)
zool. hrbtna struna:
SSKJ²
horénden -dna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. grozanski, strašanski: horendna vsota denarja; horendno število brezposelnih / zapleten je bil v horendno afero
SSKJ²
horizónt -a m (ọ̑)
1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti
// najbolj oddaljeni, končni del tega površja: sonce se nagiba k horizontu; na horizontu so se pokazala jadra; izginiti za horizontom; pren. nova literarna smer je takrat že bila na horizontu
2. knjiž. obseg izobrazbe, razgledanosti, znanja: s študijskim potovanjem si je zelo razširil horizont; ljudje ozkega horizonta
3. mont. hodnik in odkopna mesta v jami v večjih višinskih razdaljah: v novem horizontu so že uredili skladišča za orodje, strelivo in mehanizacijo za odvoz; spodnji, zgornji horizont / izvozni horizont
4. gled. zid ali zavesa v ozadju odra, ki omejuje odrski prostor in navadno predstavlja nebo: krožni, panoramski horizont / odrski horizont
♦ geod. nivelirni horizont ravnina, ki jo tvori optična os daljnogleda pri nivelizacijskem instrumentu; geom. horizont presek navpične projekcijske ravnine z vodoravno ravnino skozi projekcijsko središče (v perspektivi)
SSKJ²
horizontála -e ž (ȃ)
1. geom. črta, vzporedna z gladino mirujoče vode: horizontala in vertikala; pren. umirjene horizontale kozolcev v razgibani gorski pokrajini
2. geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z isto nadmorsko višino; izohipsa: kartografska skica z vrisanimi horizontalami
SSKJ²
horizontálen -lna -o prid. (ȃ)
1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven: horizontalni položaj, presek; horizontalna lega, smer / horizontalna hitrost letala hitrost v vodoravnem letu
2. nanašajoč se na enote iste stopnje, vrednosti: horizontalno in vertikalno povezovanje organizacij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
horizontálnost -i ž (ȃ)
značilnost horizontalnega, vodoravnost: horizontalnost ravnine
SSKJ²
horizónten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na horizont: horizontna ravnina; horizontne daljave / horizontna proga v rudniku
♦ gled. horizontni žaromet žaromet za osvetljevanje horizonta
SSKJ²
hormón -a m (ọ̑)
biol. snov, ki nastaja v žlezah z notranjim izločanjem in uravnava procese v organizmu: rastni, spolni hormoni; hormon nadledvične žleze / rastlinski hormoni / sintetični hormoni
SSKJ²
hormonálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hormone: hormonalni sistem; hormonalne motnje; hormonalno ravnovesje / hormonalna žleza
♦ med. hormonalno zdravljenje
SSKJ²
hormónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na hormone: hormonska žleza / hormonski preparati; hormonska injekcija; hormonska in vitaminska krema
♦ med. hormonsko zdravljenje
SSKJ²
horníst -a m (ȋ)
glasb. kdor igra rog: razpisati mesto hornista
SSKJ²
horoskóp tudi horoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
napoved človekove usode po položaju zvezd: sestaviti horoskop / v časopisu je prebrala svoj horoskop
SSKJ²
horror vacui -- -- [hóror vákui] m (ọ̑, ȃ)
knjiž. strah pred praznino: ko je ostal sam v veliki dvorani, ga je prevzel horror vacui
SSKJ²
hórs -a m (ọ̑) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
močno mamilo iz morfija; heroin: snifati hors / ekspr. biti na horsu uživati, jemati heroin
SSKJ²
horténzija -e ž (ẹ́)
grmičasta okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti v velikih kobulih: na vrtu so rastle bele in rdeče hortenzije
SSKJ²
hortikultúra -e ž (ȗ)
dejavnost, ki se iz kulturnih nagibov ukvarja z vrtnarstvom: določiti mejo med hortikulturo in agrikulturo; ustvarjanje materialne osnove v hortikulturi / razstava modernega vrtnarstva, rož in hortikulture
SSKJ²
hortikultúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na hortikulturo: hortikulturna dejavnost / hortikulturno društvo / hortikulturni inženir
SSKJ²
hortologíja -e ž (ȋ)
nauk o vrtnarstvu:
SSKJ²
hórùk medm. (ọ̑-ȕ)
1. pri skupnem dvigu, premiku česa težkega izraža spodbudo: vzdignimo, horuk; ho(oo)ruk / v socializmu: mladinska brigada pozdravi: horuk, horuk, bumf; sam.: trikratni horuk za komandanta delovne brigade
2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na horuk brez predhodnega načrta, razmisleka, priprave: delati, odločati, reševati kaj na horuk; akcija, gradnja, prenova na horuk
SSKJ²
hosana gl. hozana
SSKJ²
hospíc -a m (ȋ)
1. zdravstvena in socialna ustanova, ki pomaga umirajočim in njihovim družinam: sprejeti bolnika v hospic; prostovoljci, sodelavci hospica
// celostna skrb za umirajočega in njegovo družino: hospic je več kot zgolj nega in osnovna higiena bolnika
2. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočiti v hospicu
3. zastar. zavetišče, dom: živeti v hospicu
SSKJ²
hospitácija -e ž (á) šol.
1. prisostvovanje pouku za pridobivanje pedagoških izkušenj: učiteljiščniki so imeli hospitacijo; pripravniki so morali pred izpitom opraviti hospitacije / medsebojne hospitacije predavateljev
2. prisostvovanje pouku, dovoljeno dijaku, ki ni redno vpisan:
SSKJ²
hospitacíjski in hospitácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na hospitacijo: hospitacijski program / hospitacijska skupina
SSKJ²
hospitál -a m (ȃ)
1. zavetišče, dom: v mestu so postavili hospital
2. bolniški oddelek, zlasti v zavetišču, domu: hospital v domu za onemogle
3. nekdaj hiša, v kateri dobijo prenočišče in oskrbo popotniki in romarji: prenočevati v hospitalu
SSKJ²
hospitálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. bolnišničen, bolničen: hospitalno zdravljenje / hospitalni zavod bolnišnica
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hospitalizácija -e ž (á)
knjiž. sprejem koga v bolnišnico: skrbeti za hospitalizacijo bolnikov / skrajšati dobo hospitalizacije bivanja v bolnišnici
SSKJ²
hospitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. sprejeti koga v bolnišnico: hospitalizirati duševno bolnega
    hospitalizíran -a -o:
    hospitaliziran bolnik
SSKJ²
hospitánt -a m (ā á)
šol. kdor hospitira: za učno uro se je najavilo več hospitantov
SSKJ²
hospitántka -e ž (ā)
šol. ženska, ki hospitira: hospitantka pri vajah
SSKJ²
hospitántski -a -o (ā)
pridevnik od hospitant: hospitantska skupina
SSKJ²
hospitírati -am nedov. (ȋ)
1. šol. prisostvovati pouku kot hospitant: pri uri slovenščine je hospitiralo več študentov slovenistike / le hospitiral je in zato ni bil vprašan
2. knjiž. biti navzoč kot opazovalec: na simpoziju je samo hospitiral
SSKJ²
hóst -- m (ọ̑)
nar., v prislovni rabi, navadno v zvezi z en izraža močno zanikanje ali zelo majhno mero: Tako misliš ti, a jaz ti povem, da boš en host dobil! (Prežihov)
SSKJ²
hósta -e ž (ọ̑)
1. z drevjem strnjeno porasel svet; gozd: kupil je poslopje, njive, travnike in hosto; šel je v hosto delat / hrastova hosta; hosta mladih gabrov
● pog. bil je v hosti pri partizanih
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: hosta zarašča pašnik / sekati hosto
2. goščava, gošča: v hosti si je strgal obleko
3. nar. suhljad, dračje: pobirati hosto; podkuriti s hosto; naročje hoste
SSKJ²
hóstar -ja m (ọ̑)
1. gozdni delavec; gozdar: hostarji redčijo gozd
2. pog. partizan: domačini so dajali hostarjem hrano; bil je na strani hostarjev
SSKJ²
hôstel -tla m (ó) pog.
poceni turistična nastanitvena ustanova, zlasti za mlade, mladinski hotel: novi hostel je od plaže oddaljen dvesto metrov; prenočevati, spati v hostlu; bivanje, namestitev v hostlu; dragi hoteli in poceni hostli / mladinski hostel
SSKJ²
hósten -tna -o prid. (ọ̑)
gozden: hostno drevje / hostne živali
SSKJ²
hostésa -e ž (ẹ̑)
turistična, gostinska uslužbenka, ki sprejema, spremlja goste in daje informacije: prijazna hostesa
SSKJ²
hostésen -sna -o prid. (ẹ̑)
ki je za turistično, gostinsko sprejemanje, spremljanje gostov in dajanje informacij: hostesna služba; že kot študentka je opravljala hostesna dela na kulturnih prireditvah
SSKJ²
hostésnik -a m (ẹ̑)
turistični, gostinski uslužbenec, ki sprejema, spremlja goste in daje informacije: hostesniki so poskrbeli, da rezerviranih sedežev nihče ni zasedel
SSKJ²
hóstica -e ž (ọ̑)
gozdič: prijazna bukova hostica
SSKJ²
hóstija -e ž (ọ̑)
rel. okrogla ploščica iz nekvašenega pšeničnega testa za obhajanje: posvetiti, zaužiti hostijo; posvečena hostija
SSKJ²
hóstnat -a -o prid. (ọ̑)
gozdnat: hostnati hribi
SSKJ²
hóstnik -a m (ọ̑)
1. etn. divji mož: hostnik je imel v oblasti grom in strelo; hostniki in jage babe
2. partizan: na planini so se zbirali hostniki
SSKJ²
hót medm. (ọ̑)
klic konju na desno!: potegne za vajeti: hot
SSKJ²
hòt dòg hòt dôga m (ȍ, ȍ ȍ, ȏ)
vroča hrenovka v štručki, navadno z gorčico: jesti, kupiti hot dog; v prid. rabi:, obrt. hot dog štručka štručka za pripravo hot doga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hoté prisl. (ẹ̄)
knjiž. namenoma, nalašč: hote povzročena škoda
SSKJ²
hotél -a m (ẹ̑)
večji gostinski obrat, v katerem se dobi prenočišče in hrana: hotel je za ta teden zaseden; luksuzen, moderno urejen hotel; planinski hotel; hotel ob morju; restavracija hotela; najeti sobo v hotelu / garni hotel; grand hotel; hotel A kategorije zelo udobno urejen, z apartmaji, restavracijo, kavarno / mladinski hotel poceni turistična nastanitvena ustanova, zlasti za mlade
// poslopje tega obrata: zidati hotel
SSKJ²
hotélček -čka m (ẹ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od hotel: stanovala sva v prijaznem hotelčku ob morju
SSKJ²
hotelír -ja m (í)
lastnik hotela: hotelir je osebno sprejel odlične goste
SSKJ²
hotelírka -e ž (í)
lastnica hotela ali hotelirjeva žena: podjetna hotelirka
SSKJ²
hotelírski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na hotelirje: hotelirski posli / hotelirska podjetnost
SSKJ²
hotelírstvo -a s (ī)
dejavnost, ki se ukvarja s hotelskimi storitvami: razvoj hotelirstva v turističnih krajih
SSKJ²
hotélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hotel: hotelska restavracija, soba / hotelski receptor, uslužbenec / cene hotelskih storitev; publ. vse hotelske zmogljivosti so že zasedene
SSKJ²
hôten -tna -o prid. (ó ō)
1. odvisen od hotenja, volje: hotni gibi; hotno dejanje
2. knjiž. pohoten: hoten človek / hoten nasmeh, pogled
    hôtno prisl.:
    hotno pogledati
SSKJ²
hotênje -a s (é)
glagolnik od hoteti: hotenja, da bi postal slaven, so bledela; napraviti kaj iz lastnih hotenj; umetniško, ustvarjalno hotenje; hotenje po napredku; močna hotenja za ohranitev miru / pokažite vsaj najmanjše hotenje, da bi mi pomagali
SSKJ²
hotênjski -a -o (ē)
knjiž. pridevnik od hotenje: hotenjsko ravnanje
SSKJ²
hotênost -i ž (é)
knjiž. lastnost, značilnost hotenega: hotenost in narejenost prizora / pisateljeva oblikovalna hotenost
♦ pravn. hotenost kaznivega dejanja naklepnost
SSKJ²
hotéti hóčem nedov., hôti hotíte; hôtel hotéla; stil. čèm [tudi čəm] čèš [tudi čəš] čè čêmo čête čêjo, tudi čmò čtè čjò; nikalno nóčem stil. nêčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem)
1. izraža voljo, željo osebka
a) z nedoločnikom da sam uresniči dejanje: dokler živim, hočem biti gospodar v hiši; z njim noče imeti nobenega opravka; oče mu noče izročiti posestva; ni me hotel spoznati; on hoče storiti to; otrok se noče učiti / s poskusom so hoteli dognati, če je teorija pravilna; ravnokar vam je hotel telefonirati / že večkrat smo vam hoteli kaj dati; spet bi hotel biti srečen želel / elipt., v glavnem stavku človek marsikaj hoče, a ne more vsega uresničiti; saj veš, zakaj hočem (iti) v tujino; v odvisnem stavku: lahko daš, kar sam hočeš (dati); ne gre, da bi hodil, kadar in kamor bi hotel; ni se mogel upijaniti, četudi je hotel / pa pojdi, če hočeš; udaril sem te, ne da bi hotel; pren. odprl sem knjigo, kjer se je sama hotela; pesn. srce, kam hočeš
b) z odvisnim stavkom da kdo drug uresniči dejanje: hočejo, da bi bil jaz gospodar; po vsej sili so hoteli, da bi jim izdal tovariše; tako bo, kot jaz hočem / ali hočeš, da ga pokličem / elipt.: če hočeš, ti preberem kako pesem; pomagala jim je, dokler so hoteli; ubogati jo boš moral, kadar bo hotela
// ekspr. izraža možnost uresničitve česa, navadno nezaželenega: glej ga, vse mi hoče pojesti; ali res hočeš, da plačava kazen zaradi tvoje lahkomiselnosti
// ekspr., v zvezi z bi izraža omiljeno zapoved, prošnjo: bi mi hotel dati vode; ali bi se hotel malo lepše obnašati
2. imeti voljo, željo, zahtevo po čem: hoče več prostega časa; otrok hoče kruha; hoče novo obleko; ali hočeš večerjati, večerjo / v vljudnostnem vprašanju »Hočete še malo vina?« »Prosim.« / hočejo ga za predsednika; njo hoče za ženo / za to delo hoče preveliko plačilo zahteva; pog. koliko hočeš za hišo koliko jo ceniš; pren. vojna hoče žrtev
// ekspr., z dajalnikom, navadno v zvezi s kaj, nič delati, prizadejati, navadno kaj slabega: kaj se jeziš, kdo ti pa kaj hoče; pustite človeka, če vam nič noče / hoče mu samo dobro prizadeva si za njegovo korist
3. nav. ekspr., navadno v nikalni obliki, z nedoločnikom izraža, da dejanje kljub zaželenosti (razmeroma dolgo časa) ne nastopi: dežja noče biti; te noči noče in noče biti konec; jed se noče ohladiti; otroci se niso in niso hoteli prebuditi; ko bi sonce že hotelo zaiti; brezoseb. noče se zdaniti / mokra drva nočejo goreti; otrok noče rasti
4. ekspr., z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja: prestregel sem ga, ko se je hotel zrušiti s konja; elipt. odpravili smo se, ko je sonce že hotelo za goro / obleka se hoče že trgati; čeprav se mu je že hotelo dremati, je pogovor slišal; brezoseb., pog. slabo mi če biti / hoteli so popokati od smeha; od strahu ji je hotela zastati kri v žilah
5. pog., v vprašalnem stavku, z nedoločnikom izraža možnost, negotovost, nujnost: kaj č(e)mo mu pa dati kaj (naj) mu pa damo, kaj bi mu pa dali; ali č(e)mo iti; kako ti čem pomagati; ne vem, če jim čem sporočiti / elipt. molčal sem, kaj sem pa hotel
// ekspr., z vprašalnim prislovom izraža nemožnost, nepotrebnost: kako čem iti, saj nimam čevljev kako naj grem; kaj mi češ denar pošiljati, ko ga še sam nimaš kaj bi mi denar pošiljal; kako ti čem pomagati, če sam nič nimam
6. pog., ekspr., z dajalnikom, v zvezi s kaj pomagati, koristiti: kaj mi če zdaj denar, prej bi ga potreboval; kaj mi (ho)če hiša, če ne morem stanovati v njej; kaj ti če to
7. v zvezi z reči uvaja
a) povzetek bistvene vsebine povedanega: hočem reči, da to ni res; ti torej hočeš reči, da nič ne delamo / kaj hočeš reči s temi besedami
b) natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega: bilo je dobro, hočem reči, zelo dobro; ljudje, hočem reči, nekaj znancev, mi pravi Anton
8. v medmetni rabi, v zvezi s kaj izraža sprijaznjenje z danim dejstvom: ukaz je, kaj hočemo; res je, kaj pa hočem, ko je res; kaj se hoče, star sem že; to je žalostno, a kaj se hoče
9. v prislovni rabi, v tretji osebi, z oziralnim zaimkom ali prislovom izraža nedoločnost, poljubnost, posplošenost: kakor pač hoče, naj bo, meni je vseeno; naj stori, kakor hoče kakorkoli; naj se zgodi, kar se hoče; naj stane, kolikor hoče kolikorkoli / piše se tudi brez vejice naj stane kar hoče
● ekspr. nesreča je hotela drugače po nesreči se je zgodilo drugače; ekspr. usoda je hotela, da je tisto noč umrl moralo se je zgoditi; zgodilo se je; ta človek ve, kaj hoče načrtno deluje, da bi dosegel svoj cilj; pog., ekspr. »Vzemi njega za pomoč.« »Kaj če on!« v tej zadevi mi ne more nič pomagati, koristiti; pog., ekspr. spodletelo nam je, kaj č(e)mo zdaj kaj naj ukrenemo, kako naj si pomagamo; ekspr. o tem noče nič slišati o tej stvari se noče pogovarjati; tega ne dopusti, ne dovoli; ekspr. noge ga niso hotele nositi ni mogel hoditi; star. nekateri sosedje so hoteli vedeti, da ni bil vojak so pravili, pripovedovali; ekspr. novica mu ni hotela v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; ekspr. hotel je z glavo skozi zid izsiliti, doseči nemogoče; ima denarja, kolikor (ga) hoče zelo veliko; pog., ekspr. če tu nismo varni, pa nič nočem prepričan sem; živim, kot drugi hočejo ne morem uveljavljati svojih želj, svoje volje; zastar. bog hotel, da bi tako ne bilo bog daj; star. še to bi se hotelo, da zapade sneg, pa nam res ni pomoči še tega bi se manjkalo, še tega bi bilo treba; največji slepec je tisti, ki noče videti; čim več človek ima, več hoče človek ni z doseženim nikdar zadovoljen; kdor noče zlepa, mora zgrda na vsak način mora (narediti); če hočete, če hočeš ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; ekspr. da, na te stvari gledamo, če hočete, predvsem praktično uvaja dodatno trditev, ki popušča sobesedniku; hočeš nočeš to moraš napraviti hočeš nočeš izraža podkrepitev nujnosti; hočeš nočeš moraš; hotel ne hotel knjiž. hotel (ali) ne hotel, moral se je umakniti
    hotéti se s smiselnim osebkom v dajalniku
    izraža voljo, željo osebka, da sam uresniči kako dejanje: videl sem, da se ji noče govoriti; ni se nam še hotelo iti dalo, ljubilo / hotelo se ji je plesa in petja / z njim so ravnali, kakor se jim je hotelo
    hoté star.:
    pospravljala je svoje reči, hote oditi
    hotèč -éča -e:
    pograbila je torbico, hoteč oditi; knjiž. dežela, hoteča se osvoboditi
    hotèn -êna -o:
    stavek je kljub hoteni jasnosti meglen; govoril je s hoteno počasnostjo; hoteno dejanje
    ♦     med. hoteni splav splav, ki ga nosečnica želi
SSKJ²
hotljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. pohoten: hotljiv človek; hotljiva ženska / hotljiv pogled
    hotljívo prisl.:
    hotljivo gledati
SSKJ²
hotljívec -vca m (ȋ)
knjiž. pohoten moški: nesramen hotljivec
SSKJ²
hotljívka -e ž (ȋ)
knjiž. pohotna ženska:
SSKJ²
hotljívost -i ž (í)
knjiž. pohotnost, pohota: gledal jo je s hotljivostjo
SSKJ²
hôtnež -a m (ȏ)
knjiž. pohoten moški: bil je uživač in hotnež
SSKJ²
hotníca -e ž (í)
knjiž. vlačuga, prostitutka: hoditi k hotnicam; popivati s hotnicami
// pohotna ženska:
SSKJ²
hotník -a m (í)
knjiž. pohoten moški:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hotníštvo -a s (ȋ)
knjiž. razuzdano življenje, razvrat: ugonabljati se v hotništvu
// vlačugarstvo, prostitucija
SSKJ²
hôtnost -i ž (ó)
knjiž. pohotnost, pohota: njegova hotnost jo je žalila
SSKJ²
hôtoma prisl. (ȏ)
knjiž. namenoma, nalašč: hotoma povzročena škoda
SSKJ²
house -a [háu̯s] m (ȃ)
zvrst elektronske plesne glasbe z lahkotnejšim ritmom, ki je nastala v 80. letih 20. stoletja pod vplivom soula, funka in disko glasbe: didžej vrti house; v prid. rabi: house didžej
SSKJ²
hòv medm. (ȍ)
posnema pasji glas: hov, se je oglasil pes; hov, hov, hov
SSKJ²
hôverkraft -a m (ȏ)
teh. motorno kopensko in vodno vozilo, ki drsi na zračni blazini: na močvirnih tleh so se hoverkrafti zelo obnesli
SSKJ²
hovhòv1 -ôva m (ȍ ō)
otr. pes: mamica, hovhov me bo (ugriznil)
SSKJ²
hovhòv2 medm. (ȍ)
posnema pasji glas: pes je divje lajal na mimoidoče: hovhov, hovhov
SSKJ²
hôvt medm. (ȏ)
nar., klic vprežni živini na desno!: rjavca švrkne: hovt
SSKJ²
hozána tudi hosana [hozána] medm. (ȃ)
rel. izraža poveličevanje, slavljenje; slava!: hozana, sin Davidov; hozana na višavah; sam.: peti hozano; bučna hozana
SSKJ²
hráber -bra -o prid., hrábrejši tudi hrabrêjši (á)
ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: hraber človek, vojak; v boju je bil zelo hraber; hraber kot lev / hrabro dejanje
// pogumen: hraber človek se tega ne bo bal
    hrábro prisl.:
    hrabro se bojevati / ekspr. v taborišču se je hrabro držal
SSKJ²
hrabrílen -lna -o prid. (ȋ)
s katerim se hrabri: hrabrilen glas; rekel mu je nekaj hrabrilnih besed / odgovori so bili hrabrilni; sedanji položaj je hrabrilen
SSKJ²
hrabríti -ím nedov., hrabrèn (ī í)
vplivati na koga, da bi bil pogumen: hrabriti vojake; hrabriti samega sebe; hrabrili so se s pesmijo / pri učenju ga je hrabrila misel na uspeh spodbujala
    hrabrèč -éča -e:
    hrabreče besede
SSKJ²
hrábrost -i ž (á)
lastnost hrabrega človeka: občudovali so ga zaradi njegove hrabrosti / bil je odlikovan s kolajno za hrabrost
SSKJ²
hrábrosten -tna -o prid. (á)
dobljen za hrabrost: hrabrostna kolajna
SSKJ²
hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á)
1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
SSKJ²
hrámati -am in -ljem nedov. (ȃ)
star. šepati: starček je hramal proti mestu
SSKJ²
hrámba -e ž (ȃ)
1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas: hramba vrednostnih papirjev; pristojbina, prostor za hrambo / dati, sprejeti kaj v hrambo / ti pomembni rokopisi so v hrambi akademije v varstvu
♦ pravn. sodna hramba denar, ki ga odda dolžnik na sodišču, kadar ga upnik noče sprejeti
2. zastar. shramba: hramba za pšenico
SSKJ²
hrámben -bna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na hrambo: hrambna pristojbina; hrambno potrdilo
SSKJ²
hrámček -čka m (ȃ)
nav. ekspr. manjšalnica od hram: vinograd z belimi hramčki / hramček za žito
♦ čeb. leseno ohišje s streho za dva plemenilnika
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hramljáti -ám nedov. (á ȃ)
šepati: dedek je hramljal proti koči
SSKJ²
hrámpati -am in hrampáti -ám nedov. (ȃ; á ȃ)
nar. hrustati: Konji so glasno hrampali seno (J. Jalen)
SSKJ²
hrampljáti -ám nedov. (á ȃ)
nar. hrustati: Le konji so še hrampljali in prhali, ker se jim je vsipal prah od suhe klaje v nozdrvi (F. Finžgar)
SSKJ²
hrána -e ž (á)
1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin
// kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / hitra hrana ali hitro pripravljena hrana hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano / suha, topla hrana
// kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; promocija lokalne hrane; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot
2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
SSKJ²
hranarína -e ž (ī)
1. denarni prispevek za hrano, zlasti za športnike: ukiniti hranarino; mesečna, tedenska hranarina; nagrade, štipendije in hranarina / športnikom pomagajo s hranarino
2. zastar. nadomestilo za izgubljeni zaslužek med boleznijo: izplačati, prejeti hranarino
SSKJ²
hranílček -čka [tudi hraniu̯čka] m (ȋ)
pog. hranilnik, hranilniček: njegov hranilček je že poln
SSKJ²
hranílec1 -lca [hraniu̯ca tudi hranilca] m (ȋ)
kdor ima kaj v hrambi: hranilec odgovarja za shranjeno blago
SSKJ²
hranílec2 -lca [hraniu̯ca tudi hranilca] m (ȋ)
kdor koga ali kaj hrani, preživlja: oče je edini hranilec družine / hranilec dirkalnih konj krmilec
SSKJ²
hranílen1 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na delovanje hranilnice: hranilni promet; hranilno poslovanje / hranilna vloga prihranki, vloženi v denarni zavod zaradi obrestovanja / hranilna knjižica knjižica, v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti
SSKJ²
hranílen2 -lna -o prid. (ȋ)
ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj organizma: hranilna raztopina, tekočina; prehrana mora biti hranilna / hranilne snovi / hranilna vrednost mleka
♦ bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; kozm. hranilna krema
SSKJ²
hranílka -e [hranilka in hraniu̯ka] ž (ȋ)
ženska, ki koga ali kaj hrani, preživlja: mnoge matere so hranilke družin / rastline so pogosto hranilke živali
SSKJ²
hranílnica -e ž (ȋ)
ustanova, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: vložiti denar v hranilnico; dobiti posojilo v hranilnici / mestna, poštna hranilnica
SSKJ²
hranílniček -čka m (ȋ)
manjšalnica od hranilnik: izpraznil je hranilniček
SSKJ²
hranílničen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hranilnico: hranilnični pravilnik / hranilnični prostori / zastar. hranilnična knjižica hranilna knjižica
SSKJ²
hranílnik -a m (ȋ)
1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje: dajati denar v hranilnik; njegov hranilnik je poln drobiža
2. rezervoar: petrolejski hranilnik
SSKJ²
hranílništvo -a s (ȋ)
gospodarska dejavnost, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: hranilništvo je močno razvito
SSKJ²
hranílnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost hranilnega2: hranilnost hrane
SSKJ²
hranílo -a s (í)
snov, ki je potrebna za rast in obstoj organizma: beljakovine, maščobe, sladkor so hranila
// hrana, živilo: tovarna hranil
SSKJ²
hraníšče -a s (í)
zastar. shramba, skladišče: hranišče orožja; hranišče za živila
SSKJ²
hranítelj1 -a m (ȋ)
kdor ima kaj v hrambi: hranitelj odgovarja za zaupane predmete; hranitelj oporoke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hranítelj2 -a m (ȋ)
star. kdor koga ali kaj hrani, preživlja: otroci potrebujejo hranitelja; hranitelj družine
SSKJ²
hraníteljica1 -e ž (ȋ)
ženska ali država, ustanova, ki ima kaj v hrambi: hraniteljica njene zapuščine / banka je hraniteljica vrednostnih papirjev
SSKJ²
hraníteljica2 -e ž (ȋ)
star. ženska, ki koga ali kaj hrani, preživlja: hraniteljica družine / vznes. zemlja je naša hraniteljica
SSKJ²
hranítev1 -tve ž (ȋ)
glagolnik od hraniti, spravljati: hranitev sadja, vina / hranitev vnetljivih snovi
SSKJ²
hranítev2 -tve ž (ȋ)
glagolnik od hraniti, dajati hrano: pomanjkljiva hranitev / hranitev pri prsih dojenje
SSKJ²
hraníti1 in hrániti -im nedov. (ī á ā)
1. imeti kaj spravljeno za kasnejšo uporabo: hraniti moko, vino; hraniti sadje čez zimo; to hrani le za posebne prilike; hraniti v kleti, v zaprti posodi; jedila se hranijo v hladilniku; smodnik se hrani na suhem / skrbno je hranila posodo iz porcelana / hraniti denar v blagajni
// knjiž. prizadevati si, da se kaj ohrani: zvesto je hranil spomin na mater; v srcu je hranila vsako njegovo besedo
● knjiž. hraniti skrivnost ne izdati je
// knjiž. imeti v sebi: rudniki železove rude hranijo velike rezerve; zemlja hrani velika bogastva / mesto hrani mnogo kulturnih znamenitosti
2. imeti kaj v hrambi: banka hrani vrednostne papirje; hraniti deponirano blago; hraniti oporoko na sodišču; gradivo o tem se hrani v muzeju; rokopis se hrani v knjižnici
3. zastar. varčevati: delal je od zore do mraka in hranil za hišo / hraniti pri hrani in stanovanju
    hránjen -a -o:
    hranjeni predmeti; hranjen na podstrešju
SSKJ²
hraníti2 in hrániti -im, in hrániti -im nedov. (ī á ā; á ā)
1. dajati komu hrano: mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri / hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo
2. knjiž. preživljati, vzdrževati: vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja
3. knjiž. dajati čemu potrebno energijo: hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale
    hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, z
    jesti, uživati: hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti
    hranèč -éča -e:
    otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina
    hránjen -a -o:
    otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom
SSKJ²
hranítven -a -o prid. (ȋ)
pravn., v zvezi hranitvena pogodba, nekdaj pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo:
SSKJ²
hranív -a -o prid. (ī í)
star. hranljiv: hranive snovi / banane so hranivo sadje redilno
SSKJ²
hranívo -a s (í)
snov, ki veča hranljivost: sočivje ima v sebi mnogo hraniva / kruh je zanje najvažnejše hranivo hranilo
SSKJ²
hránjenec -nca m (á)
kdor dobiva hrano: hranjenec se je zahvalil za pomoč
SSKJ²
hránjenje1 -a s (á)
glagolnik od hraniti, spravljati: hranjenje sadja, vina; hranjenje pri nizkih temperaturah / hranjenje denarja / hranjenje redkih rokopisov
SSKJ²
hránjenje2 -a s (á)
glagolnik od hraniti, dajati hrano: hranjenje dojenčka / hranjenje rib v akvariju
SSKJ²
hránjenka -e ž (á)
ženska, ki dobiva hrano:
SSKJ²
hránjenost -i ž (á)
od prehrane odvisno stanje organizma; prehranjenost: ugotoviti slabo hranjenost
SSKJ²
hranljív -a -o prid. (ī í)
ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj organizma: hranljiva jed; rastlinska hrana je manj hranljiva kot mesna
SSKJ²
hranljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost hranljivega: hranljivost mesa / hranljivost rek je pomembna za sladkovodne živali
SSKJ²
hrápa -e ž (á)
star. izboklina, brazgotina: bila je bele polti brez vsake hrape
SSKJ²
hrápanje -a s (á)
hropenje: iz sobe je bilo slišati hrapanje bolnika
SSKJ²
hrápast -a -o prid. (á)
hrapav: hrapast les
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrápav -a -o prid. (á)
1. ki ni gladek: hrapav les, papir; hrapava lupina, skorja; hrapava površina / hrapava koža; od dela ima hrapave roke
2. hripav, hreščeč: spregovoril je s hrapavim glasom / ekspr. pismo je napisano v hrapavem slogu v ne popolnoma oblikovanem
    hrápavo prisl.:
    hrapavo govoriti
SSKJ²
hrapavína -e ž (í)
hrapava površina: ometu podobna hrapavina
SSKJ²
hrapáviti -im nedov. (á ȃ)
delati kaj hrapavo: hrapaviti cestišče
SSKJ²
hrápavost -i ž (á)
lastnost, značilnost hrapavega: hrapavost površine; hrapavost rok / ekspr. v delu je še precej hrapavosti in nerodnosti
SSKJ²
hrást -a m (á)
veliko listnato drevo z navadno hrapavim deblom in trdim lesom: posekati hrast; mogočni hrasti; je velik, močen kot hrast / pog. pohištvo iz hrasta hrastovega lesa
♦ bot. črni hrast z zimzelenimi listi; črnika; poletni hrast s kratkopecljatimi listi in pecljatimi plodovi; dob; hrast plutovec z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber
SSKJ²
hrásta -e ž (á)
pog. krasta: hrasta se mu je naredila; odluščiti hrasto
SSKJ²
hrástar -ja m (ȃ)
nar. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom; kosec2, hrestač: iz trave se oglaša hrastar
SSKJ²
hrástav -a -o prid. (á)
pog. krastav: otrok je ves hrastav; hrastava koža
SSKJ²
hrástavost -i ž (á)
pog. krastavost: hrastavost otrok
SSKJ²
hrástek -tka m (ā)
hrastič
SSKJ²
hrastìč -íča m (ȉ í)
manjšalnica od hrast: za hišo rastejo hrastiči
SSKJ²
hrastíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od hrastič: za hišo rastejo hrastički
SSKJ²
hrastíčje -a s (ȋ)
mlad hrastov gozd: mlado, redko hrastičje / pod hrastičjem je rasla sočna trava pod mladim hrastovim drevjem
SSKJ²
hrastína -e ž (í) star.
1. hrastov gozd: smrečje in hrastina
2. hrastov les: deske iz hrastine
SSKJ²
hrástje -a s (ā)
hrastov gozd: tam je hrastje najbolj gosto; visoko hrastje / samotno je živel v koči med hrastjem hrastovim drevjem
SSKJ²
hrástov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na hrast: hrastov les; hrastov želod; hrastova šiška; hrastovo listje, lubje / hrastov gozd / hrastov furnir, parket; hrastova doga; hrastova miza
♦ zool. veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo
SSKJ²
hrastovína in hrástovina -e ž (í; á)
1. hrastov les: tesana, žagana hrastovina; pohištvo iz hrastovine
2. hrastov gozd: zašel je v hrastovini
SSKJ²
hrástovje -a s (á)
hrastov gozd: iz hrastovja so izletavale ptice; gosto, visoko hrastovje / živali objedajo hrastovje hrastovo drevje
SSKJ²
hraščína -e ž (í)
zastar. hrastov gozd: hraščina in bukovje
SSKJ²
hŕbet -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ə̏ ȁ)
1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na hrbtu; pot mu lije po hrbtu; s hrbtom zaslanjati kaj; konjski, mačji hrbet; raven, sključen, širok, upognjen hrbet; izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta; meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico
// hrbtna stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo
2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke; hrbet čeka, menice; podatki so na hrbtu slike / knjiž. stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran
// zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet
3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu; knjiga z usnjenim hrbtom; napis na hrbtu knjige je že zbrisan
4. ekspr. izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte
● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti, pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu
♦ anat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; jezikosl. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrbtánec -nca m (á)
zastar. hrbet: nakladal je tovor konju na hrbtanec
SSKJ²
hrbtáš -a m (á)
šport. žarg. športnik, ki se ukvarja s hrbtnim plavanjem: nastop naših najboljših hrbtašev
SSKJ²
hŕbten -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na hrbet: hrbtna stran telesa / hrbtna lega; hrbtne mišice; hrbtna vretenca / hrbtna stran roke / hrbtna stran fotografije, listine, medalje
♦ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; šport. hrbtno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na hrbtu; zool. hrbtna plavut neparna plavut na hrbtu ribe, delfina; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev
    hŕbtno prisl.:
    plavati hrbtno
    ♦     šport. zmagati na sto metrov hrbtno
SSKJ²
hrbteníca -e ž (í)
1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica
2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije; vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico
● publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanje
♦ anat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem
SSKJ²
hrbteníčar -ja m (ȋ) pog.
kdor ima težave s hrbtenico: nekateri športi so za hrbteničarje primerni in koristni, drugi jim lahko škodujejo; vadba za hrbteničarje
SSKJ²
hrbteníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hrbtenico: hrbtenično vretence
♦ anat. hrbtenični kanal kanal, ki poteka skozi vretenca hrbtenice
SSKJ²
hrbtenjáča -e ž (á)
anat. osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu: poškodbe hrbtenjače / podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo
SSKJ²
hrbtenjáčen -čna -o prid. (ā)
nanašajoč se na hrbtenjačo: hrbtenjačni živci / hrbtenjačna tekočina
SSKJ²
hŕbtenski -a -o [hərptənski] prid. (ȓ)
s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: hrbtenski umik
    hŕbtensko in hŕbtenski prisl.:
    hrbtensko se umikati
SSKJ²
hrbtíca -e ž (í)
knjiž. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: čoln je ležal s hrbtico navzgor / ladijska hrbtica; hrbtica čolna
SSKJ²
hrbtíčast -a -o prid. (í)
podoben hrbtu (živali): hrbtičasti vrhovi gora
SSKJ²
hrbtíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od hrbet: šibki otroški hrbtički so se krivili pod težkimi koši
SSKJ²
hrbtína -e ž (í)
meso s hrbta živali: spekla je hrbtino
SSKJ²
hrbtíšče -a s (í)
1. nav. ekspr. hrbet: upogniti hrbtišče; nositi koš na hrbtišču; gladiti konja po hrbtišču / hrbtišče roke; hrbtišče sekire / hrbtišče stola naslonjalo, naslonilo / gorsko hrbtišče
2. nar. hrbtenica prašiča z nekaj mesa: za koline so skuhali hrbtišče
SSKJ²
hrbtník -a m (í)
knjiž. naslonjalo, naslonilo: nasloniti se na hrbtnik / hrbtnik stola, zofe
SSKJ²
hŕbtoma prisl. (ȓ)
knjiž. s hrbtom v smeri gibanja; zadenjsko, zadenjski: hrbtoma se umikati
SSKJ²
hrbtoplôvka -e ž (ȏ)
zool. kljunata žuželka, ki plava na hrbtu, Notonecta glauca:
SSKJ²
hrbtovína -e ž (í)
meso s hrbta živali: spekla je najlepše dele hrbtovine
SSKJ²
hrčánje -a s (ȃ)
glagolnik od hrčati: iz hiše se je slišalo hrčanje spečih / hrčanje konj / hrčanje stružnice
SSKJ²
hrčáti -ím nedov. (á í) zastar.
1. smrčati: v spanju je glasno hrčal
2. hrzati, prhati: konji hrčijo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hŕček -čka m (ȓ)
zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo
♦ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta
SSKJ²
hrčíca -e ž (í)
zool. majhen močvirski sesalec z dolgim rilčkom in čopastim repom; mala rovka
SSKJ²
hrécati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
ekspr. hripavo kašljati: starka je hrecala
SSKJ²
hrematístika -e ž (í)
ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo:
SSKJ²
hrèn hréna in hrêna m (ȅ ẹ́, é)
začimbna rastlina z velikimi listi ali njena korenika ostrega, pekočega okusa: izkopati hren; naribati, nastrgati hren; šunka s hrenom; hud kot hren
♦ gastr. jabolčni hren nariban hren z dodatkom naribanih jabolk, pripravljen kot solata
SSKJ²
hrénast in hrênast -a -o prid. (ẹ́; é)
ekspr. piker, oster: ne bodi tako hrenast / hrenast dovtip
SSKJ²
hréniti se -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑)
star. jeziti se, hudovati se: nikar se vedno ne hreni
SSKJ²
hrénov in hrênov -a -o prid. (ẹ́; é)
nanašajoč se na hren: hrenova korenina / hrenova omaka
SSKJ²
hrénovka tudi hrênovka -e ž (ẹ́; é)
tanjša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: vroče hrenovke; hrenovka z gorčico, s hrenom
SSKJ²
hrépati -am nedov. (ẹ̄)
star. hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu
SSKJ²
hrepenênje -a s (é)
glagolnik od hrepeneti: močno, silno hrepenenje; hrepenenje po domu, prijatelju, slavi / pričakovala ga je s hrepenenjem; bil je mlad in poln hrepenenja
SSKJ²
hrepenênjski -a -o prid. (ē)
knjiž. nanašajoč se na hrepenenje: hrepenenjski motiv v Lepi Vidi / hrepenenjski zagon umetnika
SSKJ²
hrepenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
čutiti, imeti močno željo po čem: ljudje hrepenijo po miru, svobodi; otrok hrepeni po materi; hrepeneti po slavi, sreči; goreče, močno, zelo hrepeneti; ekspr. hrepeneti z vso dušo / vse življenje je hrepenel po tem trenutku / pesn. hrepeneti v daljavo / pren., knjiž. misli hrepenijo k svetlim ciljem
    hrepenèč -éča -e:
    hrepeneč po slavi, življenju; hrepeneče srce; prisl.: hrepeneče ga je pričakovala
SSKJ²
hrepéti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. hripavo zveneti: njegov glas hrepi
    hrepèč -éča -e:
    spregovoril je s hrepečim glasom
SSKJ²
hrèsk hréska in hrêska m (ȅ ẹ́, é)
kratek, rezek glas pri prelomu, pretrgu, trenju: veja se je zlomila z glasnim hreskom
SSKJ²
hréskniti -em in hrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati oster, rezek glas: v bližini je hresknila veja
SSKJ²
hrèst hrésta m (ȅ ẹ́)
knjiž. hrestanje: hrest suhih vej
SSKJ²
hrestáč -a m (á)
zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku
SSKJ²
hrestánje in hréstanje -a s (ȃ; ẹ̄)
glagolnik od hrestati: za seboj je zaslišal hrestanje suhljadi
SSKJ²
hrestáti -ám in hréstati -am nedov. (á ȃ; ẹ̄ ẹ̑)
dajati kratke, rezke glasove: suhe veje hrestajo / sneg je hrestal pod koraki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrestéti -ím nedov. (ẹ́ í)
dajati kratke, rezke glasove: na ognjišču je hrestela suhljad / brezoseb. pod nogami je hrestelo in pokalo
SSKJ²
hrestljánje -a s (ȃ)
glagolnik od hrestljati: hrestljanje suhljadi / hrestljanje korakov po pesku
SSKJ²
hrestljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo hrestati: suha trava hrestlja pod nogami
SSKJ²
hréstniti -em in hrêstniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati kratek, rezek glas: suha veja hrestne; v temi je nekaj hrestnilo
SSKJ²
hrestomatíja -e ž (ȋ)
lit. knjiga z izbranimi krajšimi literarnimi sestavki ali odlomki, namenjena zlasti za pouk: latinska hrestomatija
SSKJ²
hrèšč hréšča m (ȅ ẹ́)
knjiž. hreščanje: hrešč vej ob nevihti
SSKJ²
hreščálo -a s (á)
električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje hreščeč glas:
SSKJ²
hreščánje -a s (ȃ)
glagolnik od hreščati: hreščanje peska pod nogami / hreščanje starega gramofona; hreščanje v radijskem aparatu / hreščanje ptic
SSKJ²
hreščáti -ím nedov., hrêšči in hréšči; hréščal in hrêščal (á í)
1. dajati kratke, rezke glasove: suhe veje se lomijo in hreščijo; brezoseb. povsod je hreščalo in pokalo / ekspr. vrata so hreščala, ko jih je odpiral zelo škripala / stopali so previdno, da pesek ne bi hreščal pod nogami
// dajati nečist, s šumi pomešan glas: harmonika, lajna hrešči; brezoseb. v radiu že spet hrešči
2. oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi: vrane hreščijo / ekspr. igral je na kitaro in zraven hreščal hreščeče, hreščavo pel
    hreščé :
    veja se je hrešče odlomila; kolesje stroja se je hrešče ustavilo
    hreščèč -éča -e:
    hreščeč glas; hreščeča harmonika; hreščeče stopinje na pesku; prisl.: hreščeče peti, se zasmejati
SSKJ²
hreščàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki hrešči: hreščava harmonika / spregovoriti s hreščavim glasom; hreščava pesem / hreščave ptice
SSKJ²
hŕga -e ž (ŕ)
star. grča: hrge v lesu / čelna hrga
SSKJ²
hrgánja -e ž (á) nar. vzhodno
1. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi; grljanka: zrele hrganje
// natega iz te buče: s hrganjo potegniti vino iz soda
2. ekspr. glava: mahnil bi ga po hrganji
SSKJ²
hŕgast -a -o prid. (ŕ)
star. grčast: hrgasto drevo
SSKJ²
hŕgav -a -o prid. (ŕ)
star. grčav: hrgav les
SSKJ²
hríb -a m (í)
1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib
// mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom
2. ekspr., z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja
● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
SSKJ²
hríbast -a -o prid. (í)
podoben hribu: hribasti valovi
// star. hribovit: hribasta pokrajina
SSKJ²
hribàt -áta -o prid. (ȁ ā)
star. hribovit: hribat teren
SSKJ²
hríbček -čka m (í)
manjšalnica od hrib: hiša stoji na hribčku; prijazni, zeleni hribčki
SSKJ²
hríbec1 -bca m (ī)
manjšalnica od hrib: na obzorju so se dvigali nizki hribci; položen hribec
SSKJ²
hríbec2 -bca m (ī)
knjiž. hribovec: ob nedeljah so hribci prišli v dolino; okorna hoja hribcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hribína -e ž (í)
1. knjiž. trdni sestavni del zemeljske skorje; kamnina: določiti rudnine v hribini; osnovna hribina pogorja; nagubani skladi hribine / hudourniki se zajedajo v hribino; stroji za razbijanje najtrše hribine
2. nar. hrib: ni je hribine pri nas, na kateri še ne bi bil
SSKJ²
hribínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na hribino: hribinski delci
♦ mont. hribinski udar hipna odkrušitev materiala s stropa rova zaradi sprostitve notranjih napetosti v kamnini
SSKJ²
hríbje -a s (ȋ)
star. hribovje: zagledal se je v hribje v daljavi
SSKJ²
hriboláški -a -o prid. (ȃ)
star. planinski, alpinističen: hribolaške izkušnje / hribolaška oprema
SSKJ²
hriboláštvo -a s (ȃ)
star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo
SSKJ²
hribolázec -zca m (ȃ)
star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec
SSKJ²
hríbovec -vca m (ī)
1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev
2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni
SSKJ²
hribovít -a -o prid. (ȋ)
ki ima veliko hribov: hribovita dežela, pokrajina
SSKJ²
hribovítost -i ž (ȋ)
značilnost hribovitega: hribovitost dežele
SSKJ²
hribôvje -a s (ȏ)
v zaključeno celoto povezani hribi: na tem območju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje
// več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje
SSKJ²
hríbovka -e ž (ī)
ženska, ki živi v hribih ali je doma s hribov: žilave hribovke
SSKJ²
hríbovski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na hribovce ali hribe: hribovski gozdovi; hribovski kmetje; hribovska vas / hribovska žilavost; hribovsko vedenje
SSKJ²
hríbovstvo -a s (ī)
1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo
2. planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva
SSKJ²
hríbski -a -o prid. (ȋ)
hribovski: hribski fantje; hribska vas
♦ bot. hribska resa zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti; navadna plahtica
SSKJ²
hríng -a m (ȋ)
arheol. utrjena obrska naselbina:
SSKJ²
hrípa -e ž (í)
zastar. gripa: zboleti za hripo
SSKJ²
hrípanje -a s (í)
glagolnik od hripati: težko je poslušal njegovo hripanje in kašljanje
SSKJ²
hrípati -am in -ljem nedov. (í ī, í)
1. hripavo govoriti: kašljal je in hripal, da sem ga komaj razumel
2. biti hripav: že dalj časa hripa
SSKJ²
hrípav -a -o tudi hrípav -áva -o prid. (í; í á)
ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo
// ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav smeh; slišalo se je hripavo petje
    hrípavo tudi hripávo prisl.:
    hripavo govoriti, peti
SSKJ²
hrípavec tudi hripávec -vca m (í; ȃ)
hripav človek: hripavca je le s težavo razumel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrípavost in hripávost -i ž (í; á)
lastnost, stanje hripavega: zdraviti hripavost; hripavost glasu
SSKJ²
hrípelj -plja m (í)
star. nosni pretin (v spodnjem, hrustančastem delu): prebosti hripelj
SSKJ²
hripênje -a s (é)
glagolnik od hripeti: slišalo se je vpitje in hripenje
SSKJ²
hripéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel
2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel
SSKJ²
hŕk medm. (ȓ)
posnema glas pri smrčanju: iz spalnice se čuje: hrk, hrk
SSKJ²
hŕkanje -a s (r̄)
glagolnik od hrkati: s hrkanjem spraviti izmeček iz pljuč; pokašljevanje in hrkanje / hrkanje jerebic / slišalo se je hrkanje spečih mož
SSKJ²
hŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri
● ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal
2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo
3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal
    hrkáje :
    ves moker in hrkaje je lezel iz vode
    hrkajóč -a -e:
    hrkajoči glasovi
SSKJ²
hŕkav -a -o prid. (ŕ)
star. hripav, hreščeč: hrkav glas
SSKJ²
hŕkavec -vca m (ŕ)
kdor hrka: hrkavec je motil predstavo
SSKJ²
hŕkelj -klja m (ŕ)
izpljunek pri hrkanju: hrkelj tuberkuloznega človeka
SSKJ²
hŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: hrknil je in pljunil / hrkniti kri
● ekspr. v jezi mu je nekaj hrknila rekla
SSKJ²
hŕliti -im nedov. (ŕ)
nar. severovzhodno smrčati: glasno hrliti
// spati: vsi so že trdno hrlili, le on je bedel
SSKJ²
hròm hrôma -o prid. (ȍ ó)
ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi: hrom človek; star je in hrom; delno hrom; hrom na obe nogi; že dve leti leži hrom / hroma noga, roka; ima hromo desno stran telesa / ekspr. bil je ves hrom od strahu; pren. hrom na duhu
SSKJ²
hromák -a m (á)
star. hrom človek: hromaki in slepci
SSKJ²
hromatičen ipd. gl. kromatičen ipd.
SSKJ²
hrômec -mca m (ō)
ekspr. hrom človek: ob poti so stali hromci z berglami
SSKJ²
hromênje -a s (é)
glagolnik od hrometi: hromenje nog
SSKJ²
hrométi -ím nedov. (ẹ́ í)
postajati hrom: bolezen se je razvijala in vedno bolj je hromel / roka mu hromi; vlekel je noge za seboj, kakor da mu hromijo; pren., knjiž. misli so mu hromele
SSKJ²
hromílen -lna -o prid. (ȋ)
ki hromi: hromilni strupi
SSKJ²
hromílo -a s (í)
med. snov, ki povzroča hromenje: odkrili so, da je v tem rastlinskem soku hromilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hromítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od hromiti ali hrometi: povzročiti hromitev / hromitev volje
SSKJ²
hromíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude
2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo; pren. ta dejstva hromijo voljo do dela
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: promet je hromila tudi močna burja
    hromèč -éča -e:
    hromeča groza
SSKJ²
hromonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. hrom: hromonog starec
SSKJ²
hromosom ipd. gl. kromosom ipd.
SSKJ²
hrômost tudi hromóst -i ž (ó; ọ̑)
lastnost, stanje hromega: zaradi hromosti ne more iz hiše; delna hromost; hromost nog; pren., knjiž. duhovna hromost
SSKJ²
hromòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. hrumenje: kljub hromotu je dobro spal
SSKJ²
hromôta -e ž (ó)
lastnost, stanje hromega: težila ga je hromota; hromota nog; hromota v križu / ranjenec je čutil vedno večjo hromoto; pren., knjiž. duhovna hromota
SSKJ²
hromôten -tna -o prid. (ó)
nekoliko hrom: star je že in hromoten; hromotna ženska
// nar. slaboten, bolehen: zadnje čase je nekam hromoten
SSKJ²
hromôtnost -i ž (ó)
lastnost, stanje hromotnega: zaradi hromotnosti je bil odvisen od drugih
SSKJ²
hrôpec -pca m (ō)
nav. mn., med. grgrajoč, piskajoč glas pri dihanju: zdravnik je ugotovil hropce v pljučih / suhi hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah vlečljiv izcedek; vlažni hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah tekoč izcedek
SSKJ²
hropênje -a s (é)
glagolnik od hropeti ali hropsti: iz sobe je bilo slišati hropenje / hropenje razjarjene živali / hropenje motorja, vlaka
SSKJ²
hropéti -ím nedov., tudi hrôpel (ẹ́ í)
1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnica je hropela in lovila sapo; brezoseb. v prsih mu hropi
● ekspr. hropela je nerazločne besede hropeče govorila
2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hropi
    hropé :
    prsi so se mu hrope vzdigovale
    hropèč -éča -e:
    ležal je težko hropeč; hropeči glasovi; prisl.: hropeče dihati
SSKJ²
hropljáj -a m (ȃ)
knjiž. hropeč dih: še nekaj hropljajev in umrl je
SSKJ²
hrôpniti -em dov. (ó ȏ)
dihniti s hropečim glasom: hropnil je in umrl
● ekspr. ti si me ovadil, je zamolklo hropnil hropeče rekel
SSKJ²
hropòt -ôta m (ȍ ó)
zastar. ropot: hropot motorjev
// hropenje: smrtni hropot je prihajal iz njegovih ust
SSKJ²
hropotáti -ám nedov. (á ȃ)
zastar. ropotati: ni mogel spati, ker je motor neprestano hropotal
SSKJ²
hrôpsti hrôpem nedov., hrópel in hrôpel hrôpla (ó)
1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnik hrope; hropla je vedno glasneje; težko hropsti / hropsti od bolečine, pod bremenom / konji so hropli od napora; brezoseb. v prsih mu hrope
● ekspr. opeharil me že ne boš, je hropel hropeče govoril
2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hrope in sopiha; prim. hropeti
SSKJ²
hròšč hrôšča m (ȍ ó)
1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča
♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris
2. pog. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča
3. rač. napaka v programski kodi računalniškega programa, sistema: odprava hrošča; računalniški hrošč; v paketu bodo zbrani popravki za hrošče in morebitne nadgradnje sistema / milenijski hrošč ki bi se lahko pokazal ob prehodu na 1. januar 2000
SSKJ²
hrôščar -ja m (ȏ)
kdor zbira hrošče, navadno v študijske namene: bil je navdušen hroščar in metuljar
SSKJ²
hrôšček -čka m (ō)
manjšalnica od hrošč: priletel je zlato rumen hrošček
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrôščev -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na hrošče: hroščeva krila / hroščevo leto leto, ko se v velikih množinah pojavijo rjavi hrošči
♦ zool. hroščeva pokrovka trdo sprednje krilo pri hrošču
SSKJ²
hrôščevski -a -o (ó)
pridevnik od hrošč: hroščevska krila
SSKJ²
hŕpanje -a s (r̄)
glagolnik od hrpati: iz hiše se je slišalo hrpanje spečih / hrpanje živine
SSKJ²
hŕpati -am nedov. (r̄)
1. zastar. smrčati: gospodar je glasno hrpal
2. zastar. hrzati, prhati: konj je hrpal in se vzpenjal
3. nar. dajati hropeč glas ob prežvekovanju: vola sta zadovoljno hrpala (Prežihov)
SSKJ²
hŕr medm. (ȓ)
posnema glas pri smrčanju: hrr, hrr(r), je hropel
SSKJ²
hŕsk medm. (ȓ)
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: hrsk, poči veja pod nogo; obleka se zatakne, hrsk, in je raztrgana; hrsk, hrsk, se je zaslišal glas korakov pod oknom
SSKJ²
hŕskanje -a s (r̄)
glagolnik od hrskati: hrskanje zmrzle zemlje pod nogami / slišalo se je hrskanje kos
SSKJ²
hŕskati -am nedov. (r̄ ȓ)
dajati ostre, rezke glasove: zmrzla zemlja je hrskala, čeprav so stopali previdno / žaga hrska / iskri vranci hrskajo
SSKJ²
hŕskniti -em dov. (ŕ ȓ)
dati oster, rezek glas: suha vejica je hrsknila
SSKJ²
hŕst1 -a m (ȓ)
knjiž. hrstanje: hrst korakov po pesku
SSKJ²
hŕst2 medm. (ȓ)
posnema glas pri prelomu, pretrgu, trenju: upogne palico in hrst, se mu zlomi; hrst, hrst, se slišijo koraki po pesku; hrst, hrst, hrst, hrustajo konji oves
SSKJ²
hŕstanje -a s (r̄)
glagolnik od hrstati: hrstanje peska pod škornji
SSKJ²
hŕstati -am nedov. (r̄)
dajati kratke, rezke glasove: bal se je prestopiti, da suhljad ne bi hrstala / pesek hrsta pod škornji / konja sta hrstala iz jasli hrstajoč jedla
    hrstajóč -a -e:
    vranec je hrstajoč jedel seno; hrstajoč sneg
SSKJ²
hrstênje -a s (é)
glagolnik od hrsteti: iz goščave je prihajalo lomljenje in hrstenje; hrstenje suhega sena
SSKJ²
hrstéti -ím nedov. (ẹ́ í)
dajati kratke, rezke glasove: sneg hrsti in se udira / suho seno hrsti pod nogami; skorja je bila zapečena, da je kar hrstela pod prsti
    hrstèč -éča -e:
    čoln je podrsal po hrstečem pesku
SSKJ²
hrstljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo hrstati: suhe veje hrstljajo / zapečen kruh hrstlja pod zobmi
SSKJ²
hŕstniti -em dov. (ŕ ȓ)
dati kratek, rezek glas: v mrazu je hrstnila veja; brezoseb. pretrgal je časopis, da je glasno hrstnilo
SSKJ²
hrščáti -ím nedov. (á í) star.
1. hreščati: suhe veje so hrščale in pokale
2. smrčati: glasno hrščati
SSKJ²
hŕšiti se -im se nedov. (ŕ r̄)
nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši
SSKJ²
hŕt -a m (ȓ r̄)
velik, zelo vitek lovski ali športni pes z dolgim, ozkim gobcem: gojiti hrte / angleški hrt; ruski hrt
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrtíca -e ž (í)
samica hrta: hrtica ima mlade
SSKJ²
hrúlba -e ž (ȗ)
hruljenje: naveličali so se njegove hrulbe
SSKJ²
hrulíti in hrúliti -im nedov. (ī ú)
grobo, glasno oštevati: pazniki so hrulili jetnike; mene ne bo nihče hrulil / zakaj zmeraj hruliš na svoje ljudi
SSKJ²
hrúljenje -a s (ú)
glagolnik od hruliti: s hruljenjem pri njej nič ne opraviš; hruljenje kaplarjev; sit sem tvojega hruljenja
SSKJ²
hrúm -a m (ȗ)
knjiž. hrumenje: daleč naokrog se sliši hrum slapa; hrum valov, viharja / ekspr. nastal je velik hrum in šum
// hrup, hrušč: hrum se je polegel, je potihnil
SSKJ²
hrúmen -mna -o prid. (ú ū)
knjiž. hrupen: hrumno obmorsko pristanišče / zaslišali so se streli in hrumni glasovi
SSKJ²
hrumênje -a s (é)
glagolnik od hrumeti: hrumenje je bilo tako, da samega sebe ni slišal; hrumenje potihne; hrumenje nevihte, valov / hrumenje hudournikov / poslušal je govornikovo hrumenje
SSKJ²
hruméti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica v dvorani je hrumela; v tovarnah hrumijo stroji / v gorah je hrumela nevihta
// ekspr. hrumeč se hitro premikati: gledal je tanke, ki so hrumeli po dolini / hudournik hrumi v soteski; pren. Turki so hrumeli po deželi
2. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: velikokrat se spozabi in začne hrumeti; na vsakem zborovanju je hrumel proti reformam / zmeraj hrumi na svoje ljudi kriči, vpije
    hrumé zastar.:
    voz je hrume oddrdral po kamniti poti
    hrumèč -éča -e:
    vlak je hrumeč zapeljal na postajo; hrumeč plaz, slap; hrumeča množica
SSKJ²
hrumòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. hrumenje: tišina se je spremenila v peklenski hrumot / hrumot tankov, vlaka
SSKJ²
hrúp -a m (ȗ)
1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup
2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa
● ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja
SSKJ²
hrúpen -pna -o prid., hrúpnejši (ū)
1. poln hrupa: hrupen sejemski vrvež; hrupna veselica, zabava; hrupno mesto; hrupno zborovanje / iz sobe se je zaslišal hrupen smeh; pren. hrupno velemestno življenje
// ki povzroča hrup: hrupen orkester; hrupni tiskarski stroji / hrupni otroci
2. ki mnogo, zelo glasno govori: hrupen človek; z vsakim popitim kozarcem je bil bolj hrupen / hrupna družba
    hrúpno prisl.:
    hrupno govoriti; vrata so se hrupno odprla; hrupno ga je pozdravil, se je smejal / v povedni rabi na trgu je bilo veselo in hrupno
SSKJ²
hrupéti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: ljudje in stroji hrupijo v mestu / vihar hrupi
// ekspr. hrumeč se hitro premikati: avto hrupi navkreber
● knjiž., ekspr. samo on je kriv naše nesreče, je hrupel razvneto, ogorčeno govoril
    hrupèč -éča -e:
    hrupeč in tuleč so se oddaljevali; hrupeča množica
SSKJ²
hrúpnež -a m (ȗ)
ekspr. hrupen človek: bil je veseljak in hrupnež
SSKJ²
hrúpnost -i ž (ū)
lastnost, značilnost hrupnega: navadil se je južnjaške hrupnosti; hrupnost zabav / s svojo hrupnostjo je bil pravo nasprotje bratu
SSKJ²
hrúpoma prisl. (ȗ)
knjiž. s hrupom, hrupno: hrupoma odpreti okno, planiti v sobo
SSKJ²
hrupòt -ôta m (ȍ ó)
knjiž. hrup, trušč: povzročiti hrupot
SSKJ²
hrúst1 -a m (ȗ)
ekspr. velik, zelo močen človek: ta hrust je z lahkoto potegnil voz iz blata; ima tri sinove, same hruste
SSKJ²
hrúst2 -a -o prid. (ȗ ū)
star. velik, zelo močen: imel je hrustega hlapca
SSKJ²
hrustánčast -a -o prid. (á)
ki je iz hrustanca: hrustančasti obročki sapnika; sprva hrustančasto ogrodje pozneje otrdi / hrustančasto vezivo
SSKJ²
hrustánčen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na hrustanec: hrustančne celice; hrustančno tkivo / hrustančni sklep; hrustančno ogrodje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrustančevína -e ž (í)
anat. prožna snov med hrustančnimi celicami: hrustančevina in kostnina
SSKJ²
hrustánčevje -a s (á)
um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki narezanega hrustanca: izrezljano hrustančevje zlatih oltarjev
SSKJ²
hrustánčnat -a -o prid. (ā)
1. ki vsebuje mnogo hrustanca: hrustančnate klobase; hrustančnato meso
2. hrustančast: hrustančnati obročki sapnika
SSKJ²
hrustánčnica -e ž (ȃ)
nav. mn., zool. morske ribe, ki imajo ogrodje iz hrustanca, Chondrichthyes: hrustančnice in kostnice
SSKJ²
hrustánec -nca m (á)
trdno, prožno oporno tkivo v človeškem ali živalskem organizmu: poškodba, zlom hrustanca; spreminjanje hrustanca v kost / od pečenke so mu pustili le kite in hrustanec
// anat. samostojen del iz tega tkiva v človeškem ali živalskem organizmu: ogrodje grla je iz več hrustancev; obročasti, ščitasti hrustanec / nosni, rebrni, sklepni hrustanec
SSKJ²
hrústanje tudi hrustánje -a s (ú; ȃ)
glagolnik od hrustati: od mize se je slišalo hrustanje in cmokanje; hrustanje bonbonov / prisluškoval je rezgetanju konj in hrustanju snega
SSKJ²
hrústast -a -o prid. (ȗ)
ekspr. velik, zelo močen: veslači so bili sami hrustasti fantje
SSKJ²
hrústati -am nedov. (ú)
1. drobiti z zobmi kaj trdega ali krhkega, tako da se slišijo kratki, odsekani glasovi: hrustati kekse, lešnike; pes hrusta kosti; konji hrustajo oves, seno
// ekspr. jesti (kaj tršega): hrustal je pečeno piško, da ga je bilo veselje gledati; hrustati pogačo
2. dajati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: žemlja je sveža, da hrusta / zapečena skorja hrusta med zobmi
3. dajati hrustanju podobne glasove: led na lužicah je hrustal, ko je stopal po njem / zmrzli sneg hrusta pod kopiti; brezoseb. pod nogami je hrustalo
    hrustajóč -a -e:
    hrustajoč glas; hrustajoča skorja svežega kruha
SSKJ²
hrustàv -áva -o prid.(ȁ á)
ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, odsekane glasove: hrustava skorja svežega kruha
    hrustávo prisl.:
    hrustavo zapečene žemlje
SSKJ²
hrustávec -vca m (ȃ)
nav. mn., gastr. jed v obliki debelejših paniranih in ocvrtih svaljkov: gnjatni, krompirjevi, zelenjavni hrustavci
SSKJ²
hrustávka -e ž (ȃ)
pozna debela češnja s trdim mesom: obirati, vlagati hrustavke / za hišo ima hrustavke in drobnice; češnja hrustavka
SSKJ²
hrústiti se -im se nedov. (ú ȗ)
star. hvaliti se, bahati se: zmeraj se hrusti s svojo močjo / kaj se ustiš in hrustiš
SSKJ²
hrustljàt -áta -o prid. (ȁ ā)
star. hrustljav: hrustljat kruh
SSKJ²
hrustljáti -ám nedov. (á ȃ)
na rahlo hrustati: konji hrustljajo oves; miš hrustlja pšenico / rumena skorjica prijetno hrustlja / pod coklami je hrustljal led
SSKJ²
hrustljàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, malo slišne, odsekane glasove: hrustljave žemlje / sneg je bil hrustljav in trd
SSKJ²
hrustljív -a -o prid. (ī í)
hrustljav: hrustljiv kruh
SSKJ²
hrústniti -em dov. (ú ȗ)
1. dati kratek, odsekan glas pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: pri vsakem grižljaju je presta hrustnila; jabolko hrustne
2. dati hrustanju podoben glas: oreh je hrustnil pod čevljem; brezoseb. stisnil ga je, da je kar hrustnilo
● ekspr. odlomil si je kos hlebca in hrustnil vanj ugriznil
SSKJ²
hrúšč -a m (ȗ)
nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: hrušč narašča; delati hrušč; drevo se je z velikim hruščem podrlo; peklenski, strahovit hrušč / orkester je zagnal svoj hrušč in trušč
● ekspr. zaradi dogodka so zagnali velik hrušč in trušč zelo so se razburili
SSKJ²
hruščánje -a s (ȃ)
glagolnik od hruščati: hruščanje viharja
SSKJ²
hruščáti -ím nedov. (á í)
ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: nevihta hrušči / ranjeni medved je hruščal po gozdu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrúšev -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na hruško: hrušev les; hruševo drevje / hruševi krhlji / hrušev sok; hruševa voda
♦ agr. hrušev ožig bakterijska bolezen nekaterih vrst sadnega drevja in okrasnih grmovnic, pri kateri se poganjki zvijejo in posušijo; hrušev škrlup škrlup, ki se kaže na listih kot črno zelenkaste pege, na sadovih pa kot temne kraste; hruševa pršica pršica, ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik
SSKJ²
hrúševec -vca m (ú)
mošt ali žganje iz hrušk: kuhati hruševec; sod hruševca
SSKJ²
hruševína in hrúševina -e ž (í; ú)
hrušev les: miza iz hruševine
SSKJ²
hrúševje -a s (ú)
hruševo drevje: sneg je polomil mlado hruševje
SSKJ²
hrúševka -e ž (ú)
voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruševko; hruševka iz tepk
♦ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica
SSKJ²
hrúšica -e ž (ȗ)
hruškica: otresti hrušico; drobna hrušica
♦ bot. šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis; vrtn. hrušica rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari
SSKJ²
hrúška -e ž (ȗ)
1. sadno drevo ali njegov pečkati sad stožčaste oblike: hruške so zrele; hruške padajo z drevesa; na vrtu rastejo hruške in jablane; obirati hruške; pojesti, utrgati hruško; posekati staro hruško; sočna hruška; suhe hruške / divja hruška drobnica; hruška moštarica
2. kar je po obliki podobno temu sadu: gumijasta hruška za izpihavanje / hruška toplomera / voj. žarg. vojaka sta se dobro oborožila tudi s hruškami z ročnimi bombami / ekspr. električna hruška žarnica / nar. medvedove hruške plod gloga
3. mn., nar. koroško krompir: kopati hruške
● pog., ekspr. vem, po čem so hruške vem, kakšna je stvar v resnici; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hruške padel saj nisem tako neizkušen, naiven; star. otrok je pri hiši, kot bi hruško otresel zelo veliko; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj
♦ zgod. davilna hruška srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje
SSKJ²
hrúškast -a -o prid. (ȗ)
podoben hruški: hruškast plod; hruškasta glava; hruškasta žarnica / steklenica hruškaste oblike / hruškasto stikalo
♦ zool. hruškasta rebrača morska žival s prozornim, zdrizastim telesom in dvema lovkama, Hormiphora plumosa
SSKJ²
hrúškica -e ž (ȗ)
manjšalnica od hruška: drobna hruškica
SSKJ²
hrúškov -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na hruško: hruškov les; hruškovo drevo / hruškova palica / hruškova voda / hruškov liker
SSKJ²
hrúškovec -vca m (ú)
mošt ali žganje iz hrušk: pili so hruškovec; postregli so z domačim hruškovcem; kozarec sladkega hruškovca
SSKJ²
hrúškovica -e ž (ú)
star. hruševka, hruškovka: piti hruškovico
SSKJ²
hruškovína in hrúškovina -e ž (í; ú)
hruškov les: omara iz hruškovine
SSKJ²
hrúškovka -e ž (ú)
voda, v kateri so se kuhale (suhe) hruške: piti hruškovko
SSKJ²
hrúškovnica -e ž (ú)
nar. hruševec, hruškovec: Pri teh hišah so ljudje potnikom, kakršni smo bili mi, postregli z jabolčnico ali s hruškovnico (M. Kranjec)
SSKJ²
hrúti hrújem nedov. (ú)
nastopati, pojavljati se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: burja, veter, voda hruje; vihar hruje nad morjem / bitka hruje; ekspr. sovražne čete so večkrat hrule po tej deželi; pren. kri viharno hruje v njem; burne misli mu hrujejo po glavi
// ekspr. kričati, vpiti na koga: oče hruje na sina
SSKJ²
hrváščina -e ž (ȃ)
hrvaški jezik: razvoj, značilnosti hrvaščine
SSKJ²
hrváški -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na Hrvate ali Hrvaško: hrvaški jezik; hrvaški narod; hrvaška narečja
    hrváško prisl.:
    govoriti (po) hrvaško
SSKJ²
hrváškosŕbski -a -o prid. (ȃ-ȓ)
nanašajoč se na Hrvate in Srbe: hrvaškosrbski jezik
SSKJ²
hrváštvo -a s (ȃ)
lastnosti, značilnosti Hrvatov: sorodnosti med srbstvom in hrvaštvom / to je prizadelo njegovo hrvaštvo hrvaško narodno zavest
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hrvàt -áta m (ȁ á)
pog. kar je po izvoru s Hrvaškega: v gostilnah točijo hrvata, ki so ga pripeljali čez Gorjance / fižol bo obrodil, zlasti hrvat lepo kaže
SSKJ²
hrvátar -ja m (ȃ)
1. nekdaj sezonski, zlasti gozdni delavec, ki hodi na delo na Hrvaško: za praznike prihajajo hrvatarji domov
2. pog. kar je po izvoru s Hrvaškega: na sejmu je kupil lepega pujska hrvatarja
SSKJ²
hrvátiti -im nedov. (á ȃ)
1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti hrvaškega jezika: dolgo je živel na Hrvaškem, zato precej hrvati
// ekspr. govoriti hrvaško: kaj boš hrvatil, po domače povej
2. prevajati v hrvaški jezik:
SSKJ²
hrvatízem -zma m (ī)
jezikosl. element hrvaščine v kakem drugem jeziku: v knjigi je veliko hrvatizmov
SSKJ²
hrvátski -a -o prid. (ȃ)
hrvaški: hrvatska noša; hrvatsko narodno gibanje
● šalj. že sedem hrvatskih let te nisem videl zelo dolgo
SSKJ²
hrvátskosŕbski -a -o prid. (ȃ-ȓ)
hrvaškosrbski: hrvatskosrbski jezik
SSKJ²
hrvátstvo -a s (ȃ)
hrvaštvo: sorodnosti med srbstvom in hrvatstvom / to je prizadelo njegovo hrvatstvo hrvaško narodno zavest
SSKJ²
hŕzanje -a s (r̄)
rezgetanje: nestrpno hrzanje žrebcev
SSKJ²
hŕzati -am tudi hŕžem nedov. (r̄)
oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi; rezgetati: konji hrzajo in nestrpno kopljejo s kopiti
    hrzajóč -a -e:
    konji hrzajoč oddirjajo; pognal je hrzajočo kobilo
SSKJ²
hŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati: spočiti konji so hrznili in stekli po cesti
SSKJ²
hrženíca -e ž (í)
zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda:
SSKJ²
hržíca -e ž (í)
nav. mn., zool. mušice, katerih ličinke povzročajo na rastlinah bolezenske izrastke, Cecidomyidae:
SSKJ²
htéti hčèm nedov., hté tudi hčêjo (ẹ́ ȅ)
zastar. hoteti: oče mu ni htel izročiti posestva / kaj ti pa hčem
SSKJ²
HTML in html -- in HTML in html -ja [hətəmələ̀] m (ə̏) rač., krat.
računalniški jezik za izdelavo, oblikovanje dokumentov, zlasti spletnih strani: novice je mogoče gledati kot dokumente HTML; priročnik za kodirni jezik HTML; stran HTML; znanja s področja HTML-ja
SSKJ²
htónski -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi htonsko božanstvo, v grški mitologiji božanstvo, ki živi v podzemlju: olimpijska in htonska božanstva
SSKJ²
hú medm. (ȗ)
1. izraža občutek groze, zoprnosti: tam so volkovi, hu; hu, kri
2. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: hu, hu, se oglaša sova; hu, ustrelili so ga
3. posnema glas pri hukanju: hu, hu, je hukal v premrle prste
SSKJ²
húba -e ž (ú)
1. v fevdalizmu posestvo, ki obsega približno 15–20 ha: najemniki na grofovskih hubah; razdelitev zemljišča na hube
♦ zgod. kraljevska huba fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
2. nar. severozahodno, nekdaj posestvo, kmetija: imeti, prodati hubo; živeti na hubi
SSKJ²
húbar -ja m (ȗ) nekdaj
1. kdor ima hubo: hubarji so pasli živino na skupnih pašnikih
2. najemni delavec na gozdnem posestvu: socialno vprašanje hubarjev in viničarjev
SSKJ²
hubêrtus -a m (ȇ)
1. tekst. nepremočljiva volnena tkanina, tkana v platneni vezavi: lovski površnik iz hubertusa
2. lahek plašč iz te tkanine: nosil je star, oguljen hubertus; v prid. rabi: hubertus plašč; hubertus tkanina
SSKJ²
hučáti -ím nedov. (á í)
star. močno pihati: veter huči
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
húd -a -o in -ó prid., hújši (ȗ ú)
1. pretirano strog: bil je hud oče; hudi starši / služi pri hudem gospodarju / imel je zelo hudo ženo
2. v povedni rabi ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega: si še hud name; huda je, ker nič ne pišeš; hud kot sršen, ko osa / ekspr. hud je na ves svet / domači so bili hudi na otroka
3. ki izraža, kaže odklonilen odnos do okolja: zaslišal se je njegov hudi glas; okrog sebe je videl same hude obraze / uporabljal je hude izraze
4. ki napada človeka: pri sosedovih imajo hudega psa; medved je zelo huda zver / pes je bil tisti večer nenavadno hud
5. navadno v primerniku ali v presežniku ki ima v moralnem pogledu negativne lastnosti: sin je hujši kot oče; hujša je od samega vraga; najhujši so bili prav oni / obšla ga je huda misel, želja / hudo dejanje
6. ki prinaša trpljenje, težave: hudi časi so bili takrat; huda novica, vest; imeli smo hudo pot / hude sanje; obhajale so ga hude slutnje / ta človek ni za hudo delo težaško, težko / huda ura neurje
7. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: hud mraz, potres; huda lakota; živi v hudi revščini, stiski; huda suša / huda bolečina, nesreča; hude motnje / zgodila se je huda krivica, napaka; huda žalitev / posilil ga je hud kašelj / hud bolnik / hud breg, klanec zelo strm / hud strup / huda paprika paprika, ki ima zelo pekoč okus
// nav. ekspr. zelo vnet, navdušen: hud lovec; hud pravdar / bil je hud pijanec
● star. storiti hud konec umreti nasilne smrti; očetova smrt je bila zanj hud udarec ga je zelo prizadela; hud je na denar izkoristi vsako priložnost za zaslužek; krivica dela hudo kri razburja, draži, jezi; ekspr. prav za hudo silo bi že bilo čeprav je malo, bo moralo zadostovati
♦ čeb. huda gniloba
    hudó 
    1. prislov od hud: blago se je hudo podražilo; včeraj nas je hudo zeblo; hudo bolan, jezen / hudo se drži, gleda neprijazno, namrščeno
    2. v povedni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: hudo je, če nikogar nimaš; najhujše pri vsem je, da ni zdrav; hudo ga je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj zelo hudo
    3. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža duševno bolečino, žalost: materi je hudo zaradi sina; ekspr. ob slovesu ji je bilo na smrt hudo; hudo mu je pri srcu / hudo mu je po domu; hudo mu je, da ga je užalil / hudo ji je za izgubljeno ogrlico
    ●     hudo je za denar težko ga je zaslužiti; denarja ni (dovolj); s starim človekom je hudo težko je z njim sodelovati, sporazumevati se; pog. hudo ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; oprosti, nisem mislil tako hudo nisem te hotel (u)žaliti
    húdi -a -o sam.:
    ekspr. shujšal sem, huda je bila bilo je hudo, težko; pog. huda je za delo težko ga je dobiti; ekspr. huda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; gospodarica mu je povedala precej hudih zelo ga je oštela; s hudo se pri njem ni dalo nič opraviti s silo, pritiskom; hudo in dobro; ekspr. umreti od samega hudega od velikega trpljenja, pomanjkanja; ima dosti hudega nad seboj storil je veliko slabega; prizadel ti je mnogo hudega; vsega hudega vajen; sporeči se do hudega zelo, hudo; ne jemlji tega za hudo ne zameri; sprijaznil se je s hudim
SSKJ²
hudíč -a m (í)
1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: hudič ga zapeljuje; angeli in hudiči; imeti zveze s hudičem; črn, grd, hudoben kot hudič / prodati, zapisati se hudiču; izganjati hudiča / slika prikazuje Miklavža s hudičema / kot vzklik: hudič! o ti hudič ti! tristo hudičev! pri hudiču!
// ekspr., s prilastkom težnja, nagnjenost, navadno k čemu slabemu: prišel je v oblast kvartopirskega hudiča / knjiž., z oslabljenim pomenom hudič zavisti in sovraštva
2. ekspr. zloben, hudoben človek: boj se ga, ta hudič je zmožen vsega / kot psovka boš, hudič, tiho / ta človek je pravi hudič
// pog., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: zaprl je vrata in noben hudič ni mogel noter; vsak hudič bi me že rad učil; pa dopovej hudiču babjemu, če moreš / pravi, da bo konja prodal, ker hudič preveč brca; kupil je novo žarnico, pa je hudič takoj pregorel; da ga ni (tega) hudiča sram / pripovedovala ji je vsega hudiča vse mogoče stvari
3. pog., ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: ne delajte takega hudiča, da vas ne slišijo nasprotniki / ne uganjajte, ne zganjajte (takega) hudiča / sosedovi so imeli včeraj goste in velikega hudiča / ta obleka bo med fanti naredila hudiča in pol veliko vznemirjenje, zanimanje
4. pog., ekspr. neprijetnosti, težave: hudič bo, če bodo izvedeli; otrok mu zmeraj naredi kakšnega hudiča; kadar se ga napije, je z njim hudič / hoditi ne morem in to je tisti hudič
5. pog., ekspr., v povedni rabi izraža
a) neprijetnost, težavnost česa: hudič je stati dve uri na mrazu; hudič je, če te nihče ne uboga
b) nezadovoljstvo nad čim: hudič je vse skupaj
6. pog., ekspr., v členkovni rabi izraža
a) s predlogom visoko stopnjo: do hudiča vse so podrli; cesta se od hudiča vleče; bilo je od hudiča vroče; na hudiče sem truden
b) močno zanikanje: »Saj je prinesel denar.« »Hudiča je prinesel!«; to ni (pol) hudiča vredno
7. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža
a) močno čustveno prizadetost: »Vlomilca so že prijeli.« »Ni hudič, kje pa?«; hudič (ga) vedi, kod se potepa; kdo, za hudiča, vas je poslal tja?
b) močno zanikanje ali omalovaževanje: hudič, pa taka večerja
c) podkrepitev trditve: ni hudič, da tega ne bi spravil v red; tristo hudičev, da je res!
č) jezo, nejevoljo nad kom: hudič naj ga vzame, pobere; da bi ga hudič
● pog., ekspr. tu ima hudič svoje kremplje vmes stvar, zadeva se nenavadno, nepričakovano zapleta; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; pog., ekspr. to je vse en hudič vseeno je; pog., ekspr. kaj pa je to za en hudič kaj, kdo je to; pog., ekspr. sam hudič ga je prinesel prišel je v nepravem času; pog., ekspr. vse bo hudič vzel vse bo propadlo; nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel bo umrl; ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal; pog., ekspr. ima hudiča v sebi doseže tudi kaj na videz nemogočega; zelo je hudoben; bibl. izganjati hudiča z belcebubom preganjati manjše zlo z večjim; pog., ekspr. pojedel bi hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. ti bo že pokazal hudiča povzročil bo neprijetnosti, težave; prisilil te bo k poslušnosti, ubogljivosti; pog., ekspr. od hudiča je to izpeljal velikopotezno, predrzno, uspešno; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; pog., ekspr. tega si za hudiča ni dal dopovedati nikakor; pog., ekspr. ta človek je od hudiča, s hudičem doseže tudi kaj na videz nemogočega; je zelo hudoben; pog., ekspr. pravi hudič, če boš zraven ali ne vseeno je; pog. pihalo je ko sto hudičev zelo močno; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti
    hudíča pog., ekspr.:
    hudiča, bo mir ali ne
SSKJ²
hudičaríja -e ž (ȋ) pog.
1. slabš. navlaka, krama: na podstrešju si našel vsakršno hudičarijo / kupila je zavese, pregrinjala in drugo hudičarijo
2. ekspr. hudobno ali nagajivo dejanje: kdo je naredil to hudičarijo; uganjati hudičarije / naučil se je politike in vseh mogočih hudičarij
SSKJ²
hudíčati -am nedov. (í ī)
ekspr. preklinjati z besedo hudič: hudičati in bentiti; gromozansko, na vso moč hudičati / hudičal se je nad vsem
SSKJ²
hudíček -čka m (ī)
manjšalnica od hudič: hudiči in hudički; ima črne oči kakor hudiček
// ekspr. poreden, neugnan otrok: sosedov hudiček mu spet nagaja
// ekspr., navadno s prilastkom mlada, živahna ženska: bila je zelo nagajiv hudiček
SSKJ²
hudičéla -e ž (ẹ̑)
1. slabš. zlobna, hudobna ženska: si jo videl, hudičelo
2. nar. alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč: Hudičel je bilo vse polno, pa ni bilo cvetja na njih (I. Tavčar)
SSKJ²
hudíčev -a -o prid. (í)
1. nanašajoč se na hudiča: prikazen v hudičevi podobi / ekspr.: ta igra je prava hudičeva iznajdba; nesreča je hudičevo delo / star.: hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; hudičevo olje žveplena kislina / kot psovka: boš tiho, mulec hudičev; poberi se, seme hudičevo / ta človek je hudičev / njegovi hudičevi naklepi se niso uresničili
2. ekspr. ki izraža negativen odnos do osebe, stvari: ta hudičev birt me je že spet osleparil; rad bi že prišel iz te hudičeve luknje v spodobno stanovanje / teh njegovih hudičevih navad ni mogla več prenašati
3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: prestal je hudičeve čase; to delo je zares hudičevo; vojna je postajala vse bolj hudičeva / cesta je vsa hudičeva v zelo slabem stanju; že ves mesec imamo hudičevo vreme slabo, neugodno
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: hudičeva lakota; hudičeva vročina, zima; njegovo trpljenje je bilo hudičevo / ne pij preveč, to vino je hudičevo zelo močno
5. ekspr., v povedni rabi ki se mu posreči izpeljati tudi kaj na videz nerešljivega: bolj hudičev je od hudiča samega; ta baba je vsa hudičeva, vse doseže / pog. za denar prislužiti je ves hudičev zelo sposoben, uspešen
● ekspr. to ti je pravo hudičevo seme človek z veliko slabimi lastnostmi
    hudíčevo prisl.:
    hudičevo se moti, kdor tako misli; hudičevo je zaslužil; hudičevo lep, močen
SSKJ²
hudičevánje -a s (ȃ)
glagolnik od hudičevati: noče se odvaditi tega prostaškega hudičevanja
SSKJ²
hudičeváti -újem nedov. (á ȗ)
hudičati: hudičevati in kričati; hudičeval je, da se je vse bliskalo
SSKJ²
hudíčevec -vca m (í)
star. zloben, hudoben človek; hudič: hudičevec jo je premamil in ogoljufal
SSKJ²
hudíčevka -e ž (í)
1. rel. duhovno bitje ženskega spola, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: hudiči in hudičevke / prikazovala se mu je celo kot hudičevka
// star. čarovnica: hudičevke se zbirajo na Kleku
2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: hudičevka uživa nad njeno nesrečo / ta ženska je prava hudičevka
SSKJ²
hudíčevski -a -o prid. (í)
1. hudičev: bila je vsa hudičevska / ta hudičevski spor se vleče že deset let / kvartanje je hudičevska strast / zunaj je hudičevska zima / kot psovka pusti me, hudič hudičevski
2. ekspr. tak kot pri hudiču: hudičevski nasmeh / gleda ga s hudičevskimi očmi
SSKJ²
hudíčevstvo -a s (í)
ekspr. narava, lastnosti hudiča: ta ima nekaj hudičevstva v sebi
// zelo slabo, hudobno dejanje: pri njem se zdi verjetno vse, tudi največje hudičevstvo; bogoskrunstva in hudičevstva
SSKJ²
hudíčiti -im nedov. (í ȋ)
hudičati: kar naprej se duša in hudiči
SSKJ²
hudík -a m (í)
evfem. hudič: hudik ga skuša / hudik, da je res / kateri hudik si je le upal to narediti / namesto nageljna je zrastel pritlikavi hudik / meso ima, pa hudika brez zob ne more jesti / »Saj vendar ve.« »Hudika ve!« / vedel je, da je od hudika mojster
SSKJ²
hudíka -e ž (í)
nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: grmiči hudike
SSKJ²
hudíkov -a -o prid. (í)
evfem. hudičev: hudikovo zapeljevanje / zapletel se je v neko hudikovo afero / davi je ležala prav hudikova slana
    hudíkovo prisl.:
    imel je hudikovo dosti dela
SSKJ²
hudíman1 -a m (í)
evfem. hudič: hudiman ga je dobil v oblast; bogat ko sam hudiman / hudiman! ni hudiman! ti hudiman ti! / hotel je poučiti tega hudimana, pa se ni dal / uganjati hudimana / od hudimana rad jo ima / to ti jemlje denar, da je hudiman
    hudímana pog., ekspr.:
    hudimana veliko število
SSKJ²
hudíman2 -a -o prid. (í)
evfem. hudičev: hudimane babe / za vse življenje si bo zapomnil te hudimane kraje / ti hudimana reč
    hudímano prisl.:
    hudimano dolg; bilo je hudimano težko
SSKJ²
hudímanov -a -o prid. (í)
evfem. hudičev: hudimanove zvijače / ti hudimanovi smrkavci mu ne dajo miru / imel je hudimanovo srečo
    hudímanovo prisl.:
    hudimanovo sleparski; hudimanovo trdo delo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hudímanski -a -o prid. (í)
evfem. hudičev: hudimanski sitnež / vsega so krive te hudimanske stranke / imel je hudimansko smolo
    hudímansko prisl.:
    to bi se mu hudimansko prileglo; hudimansko rad bi prišel tja
SSKJ²
hudímar -ja m (í)
evfem. hudič: hudimar je napravil grozovito burjo / hudimar, kaj sem mu le storil; o ti hudimar ti / skregal se je z nekim hudimarjem
SSKJ²
hudína -e ž (í)
star. težava, nadloga: od samih hudin se mu je zbledlo / tare ga hudina starosti / krivoverce so dolžili za vso hudino na svetu
● zastar. stradala je in hudino preganjala slabo se ji je godilo, trpela je
// slaba, negativna lastnost: kmalu je spoznal vse hudine njegovega značaja
SSKJ²
hudír -ja m (í)
evfem. hudič: hudir ga je zmamil; drvel je, kakor da ga žene sam hudir / hudir! ni hudir! kje, za hudirja, tiči / vsi smo vedeli, da temu hudirju skopemu ni treba denarja / bogve kakšnega hudirja imajo zdaj med seboj / »Ali je znal?« »Hudirja je znal!«
● pog. saj je vse en hudir vseeno je; pog., ekspr. pojedel bi hudirja in pol zelo veliko; pog., ekspr. ta človek je od hudirja, s hudirjem doseže tudi kaj na videz nemogočega; je zelo hudoben
SSKJ²
hudírjev -a -o prid. (í)
evfem. hudičev: ujel se je v hudirjeve zanke / tega se boj, to je hudirjev človek / ti hudirjevi golobi delajo samo škodo / prestal je hudirjeve težave
    hudírjevo prisl.:
    hudirjevo ga je polomil; hudirjevo veliko je plačal
SSKJ²
hudíti -ím nedov. (ī í)
zastar. jeziti1: njegovo zabavljanje ga ni nič hudilo; ljudje so se na tatico zelo hudili
SSKJ²
hudník -a m (í)
evfem., navadno vzklik hudič: hudnik! ti hudnik ti; hudnik vedi, kako je to
SSKJ²
hudo... prvi del zloženk
nanašajoč se na hud: hudodelec, hudoletnica, hudournik, hudovoljen
SSKJ²
hudôba -e ž (ó)
1. star. hudobija, hudobnost: lagati iz hudobe / v svoji hudobi se ni zmenil za nikogar
2. ekspr. hudoben človek: najraje bi to hudobo pošteno pretepel / kaj moreš za to, če je fant taka hudoba / kot psovka: ti hudoba ti; kako moreš, hudoba, kaj takega reči
3. evfem., star. hudič: hudoba jo je zapeljevala / ekspr. peklenska hudoba
SSKJ²
hudôbar -ja m (ȏ)
evfem. hudič: grozila je s hudobarjem in peklom; črni hudobar
SSKJ²
hudôbček -čka m (ó)
hudiček
SSKJ²
hudôbec -bca m (ó)
evfem. hudič: to misel mu je vdihnil hudobec; zli duhovi in hudobci / zapisati se hudobcu / ekspr. črn hudobec / ta človek je brezsrčen hudobec
SSKJ²
hudôben -bna -o prid., hudôbnejši (ó ō)
ki drugim želi in povzroča slabo, hudo: hudoben človek; ekspr. peklensko hudoben; hudobna je kot kača / hudoben otrok / da more biti tako hudoben / hudobno dejanje
// ki izraža, kaže to željo: hudobne oči; ošinil ga je s hudobnim pogledom; hudoben smeh / v duši mu je dozorel hudoben naklep; hudoben namen
♦ rel. hudobni duh hudič
    hudôbno prisl.:
    hudobno gledati, muzati se; sam.: dobri in hudobni
SSKJ²
hudobíja -e ž (ȋ)
lastnost hudobnega človeka: storiti, žaliti iz hudobije; hudobija ljudi / polastila se ga je hudobija
// zlobno, hudobno dejanje: napraviti, storiti hudobijo; zmožen je velike hudobije
● ekspr. sama hudobija ga je je zelo hudoben
SSKJ²
hudobiján -a m (ȃ)
ekspr. hudobnež: hudobijan ga je grdo gledal / kot psovka ti hudobijan ti; molči, hudobijan
SSKJ²
hudobíka -e ž (í)
nar. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih; dobrovita: šibje hudobike
SSKJ²
hudobíven -vna -o prid. (ȋ)
star. hudoben: Strašni konec hudobivnega grajskega priganjača ga je vendarle pretresel (I. Zorec)
SSKJ²
hudôbnež -a m (ȏ)
hudoben človek: ima ga za hudobneža; velik, zakrknjen hudobnež; pravičniki in hudobneži
SSKJ²
hudôbnica -e ž (ȏ)
hudobna ženska: hudobnica mu ne da miru; hudobnica jo je pognala z doma
SSKJ²
hudôbnik -a m (ȏ)
star. hudobnež: hudobniki so ga hujskali proti staršem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hudôbnost -i ž (ó)
lastnost hudobnega človeka: vse to je počel iz same hudobnosti; dogodek je opisoval z neko hudobnostjo; hudobnost in sovraštvo / v tem tiči vsa hudobnost tega človeka / dovtip brez hudobnosti
// zlobno, hudobno dejanje; hudobija: odpustil ji je vse njene hudobnosti
SSKJ²
hudodélec -lca m (ẹ̑)
storilec kaznivega dejanja, zločinec: prijeti, zaslišati hudodelca; umrli je bil žrtev patološkega hudodelca; zahrbten, zakrknjen hudodelec / šalj. zasačil je mladega hudodelca, ki je plezal na jablano
♦ pravn., nekdaj album hudodelcev
SSKJ²
hudodélen -lna -o prid. (ẹ̑)
hudodelski: hudodelno nagnjenje
SSKJ²
hudodélka -e ž (ẹ̑)
storilka kaznivega dejanja, zločinka: postala je hudodelka; prijeti, zapreti hudodelko
SSKJ²
hudodélnik -a m (ẹ̑)
star. storilec kaznivega dejanja, zločinec: kaznovati, zasledovati hudodelnika; na smrt obsojeni hudodelnik
SSKJ²
hudodélski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na hudodelce ali hudodelstvo: hudodelska ženska / hudodelska banda, druščina / hudodelski načrt, naklep; oblast je zatrla hudodelsko dejavnost / ekspr. umorila ga je hudodelska roka
SSKJ²
hudodélstvenost -i ž (ẹ̑)
hudodelska dejavnost: nagel porast hudodelstvenosti / proučevanje vzrokov hudodelstvenosti pri mladoletnikih
SSKJ²
hudodélstvo -a s (ẹ̑)
kaznivo dejanje, zločin: storiti hudodelstvo; hudodelstvo, storjeno iz pohlepa po denarju; hudodelstvo proti državi / zaplesti se v hudodelstvo; poskus hudodelstva / šalj. spominja se prepisovanja nalog in podobnih hudodelstev
SSKJ²
hudogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
ki hudo, neprijazno gleda: hudogled človek / hudoglede oči
SSKJ²
hudolésov -a -o (ẹ́)
pridevnik od hudolesovina: češminovi, leskovi in hudolesovi zobotrebci
SSKJ²
hudolésovina in hudolesovína -e ž (ẹ́; í)
nar. grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi; rdeči dren2: cvetoč grm hudolesovine / ročaj iz hudolesovine
SSKJ²
hudolétnica -e ž (ẹ̑)
bot. rastlina z raznobarvnimi cveti v koških, Erigeron: kanadska hudoletnica
SSKJ²
hudomúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
1. dobrodušno šaljiv in nagajiv obenem: hudomušen človek; hudomušna ženska / hudomušen obraz; hudomušne oči / hudomušen pogled; hudomušna beseda, namera
2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomušen
    hudomúšno prisl.:
    hudomušno se nasmehniti, pomežikniti
SSKJ²
hudomúšnež -a m (ȗ)
hudomušen človek: druščina hudomušnežev / ta je hudomušnež že po naravi
SSKJ²
hudomúšnica -e ž (ȗ)
1. hudomušna ženska: nekatere hudomušnice so mu začele nagajati
2. ekspr. hudomušna misel: njegovo govorjenje je polno hudomušnic in domislic
SSKJ²
hudomúšnik -a m (ȗ)
hudomušnež: bil je znan kot hudomušnik
SSKJ²
hudomúšnost -i ž (ū)
lastnost hudomušnega človeka: njegova hudomušnost jim je začela presedati / hudomušnost ga nikoli ne mine
SSKJ²
húdost -i ž (ú)
knjiž. značilnost hudega: hudost bolezni
SSKJ²
hudôta -e ž (ó)
knjiž. kar je hudo: doživela je veliko hudot
SSKJ²
hudoúren -rna -o prid. (ū ȗ)
1. nanašajoč se na hudo uro: nad vasjo se kopičijo hudourni oblaki; hudourno nebo / hudouren vihar / hudourno znamenje znamenje, ki napoveduje hudo uro; hudourna sveča v kmečkem okolju sveča, ki se prižge ob hudi uri; pren., ekspr. nanj se je usula hudourna ploha besed
2. hudourniški: preko skal drvi hudouren potok; hudourna struga
3. ekspr. vihrav, divji: ne maram več videti tega hudournega človeka / njegova hudourna strast je kmalu prešla
    hudoúrno prisl.:
    otroci so hudourno vreli skozi šolska vrata
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hudoúriti -im nedov. (ū ȗ)
ekspr. teči kot hudournik: vode hudourijo po pobočjih v dolino
// razburjeno se premikati, divjati: hudourila je po hiši
SSKJ²
hudoúrje -a s (ȗ)
neurje: hudourje je naredilo veliko škodo
SSKJ²
hudoúrnica -e ž (ȗ)
hudournik: hudournica besni in trga zemljo / hudournice se divje spreletavajo po zraku
SSKJ²
hudoúrnik -a m (ȗ)
1. gorski potok z zelo velikim padcem: hudourniki derejo v dolino; regulirati, zajeziti hudournik; divjanje hudournikov; razdiralna moč hudournikov; planil je v hišo kakor hudournik / ekspr. solze so se ji v hudournikih ulile po licih
2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: oblaki so izlivali prave hudournike dežja; pred gostilno se je hudournik ljudi ustavil; bruhal je hudournike psovk
3. nav. mn., zool. lastovkam podobne ptice selivke z dolgimi, ozkimi krili, Cypselidae: črni hudournik; planinski hudournik
SSKJ²
hudoúrniški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na hudournik: hudourniška struga / napraviti hudourniške pregrade / skrb za urejanje hudourniških območij
SSKJ²
hudovánje -a s (ȃ)
glagolnik od hudovati se: hudovanje staršev ga je zelo prizadelo / ekspr. knjiga je sprožila pravi vihar hudovanja
SSKJ²
hudováti se -újem se nedov. (á ȗ)
biti hud, jezen: hudoval se je in preklinjal; nič se ne huduj; mati se je zaradi otrokove neubogljivosti zelo hudovala; huduje se na ljudi, ki ga opravljajo; hudovala se je nad materjo, ker je ni pustila na ples
    hudujóč se -a -e:
    hitro se je umaknil s ceste, hudujoč se na šoferje in divji promet
SSKJ²
hudovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) star.
1. hud, jezen: bil je hudovoljen / hudovoljne besede
2. hudoben, nenaklonjen: hudovoljen človek
SSKJ²
hudožêljen -jna -o prid. (é ē)
hudoben, škodoželjen: hudoželjna soseda ga neprestano opravlja
SSKJ²
hudožéstvenik -a m (ẹ̑)
publ. član Moskovskega umetniškega akademskega gledališča: gostovanje hudožestvenikov
SSKJ²
hudožív -a -o prid. (ȋ í)
nar. zelo utrujen, zbit: Toda kdaj je Berta, naj je prišla še tako hudoživa poleti iz Križa, šla potem spat? (A. Rebula)
SSKJ²
hugenót -a m (ọ̑)
v Franciji, od 16. do 18. stoletja protestant, zlasti kalvinec: pokol hugenotov
SSKJ²
hugenótski -a -o (ọ̑)
pridevnik od hugenot: hugenotske vojne
SSKJ²
huhú medm. (ȗ)
1. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: huhu, se je oglašala sova
2. posnema glas pri hukanju: huhu, si je hukal v roke
SSKJ²
húj medm. (ȗ)
1. izraža občutek groze, zoprnosti; hu: huj, tako se bojim; zebe me, huj!
2. posnema glas sove, tuljenje, hud jok: uharica vpije: huj, huj
SSKJ²
húja medm. (ȗ)
klic, pri splavarjih nehaj veslati!:
SSKJ²
hujskáč -a m (á)
kdor hujska: obrekljivci in hujskači / vojni hujskač
SSKJ²
hújskanje -a s (ȗ)
glagolnik od hujskati: hujskanje k uporu; hujskanje enega naroda zoper drugega
SSKJ²
hujskaríja -e ž (ȋ)
slabš. hujskaško govorjenje ali ravnanje: protidržavna hujskarija
SSKJ²
hujskáški -a -o prid. (á)
ki (rad) hujska: hujskaški človek / hujskaški članek, govor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hujskáštvo -a s (ȃ)
dejavnost hujskačev: osramotil se je s hujskaštvom / vojno hujskaštvo
SSKJ²
hújskati -am nedov. (ȗ)
spodbujati k dejanjem, slabim, škodljivim za družbo: hujskali so ljudstvo proti vladi; hujskati vojake k uporu, otroke zoper starše
    hujskajóč -a -e:
    časopis objavlja hujskajoče članke
SSKJ²
hujšálo -a s (á)
sredstvo za hujšanje:
SSKJ²
hújšanje1 -a s (ȗ)
glagolnik od hujšati1: pretirano hujšanje
SSKJ²
hújšanje2 -a s (ȗ)
glagolnik od hujšati2: hujšanje razmer
SSKJ²
hújšati1 -am nedov. (ȗ)
postajati suh: bolnik vse bolj hujša; hujšati zaradi stradanja; hujšati v obraz; naglo, vidno hujša / slab gospodar je, živina mu kar hujša
SSKJ²
hújšati2 -am nedov. (ȗ)
delati hujše, slabše: revščina je hujšala njegovo žalostno usodo; odnosi med sosedi se hujšajo; mednarodna politična situacija se hujša / bolezen se mu hujša
SSKJ²
hùk medm. (ȕ)
posnema glas pri kolcanju: kdo le misli name, huk
SSKJ²
húkanje -a s (ȗ)
glagolnik od hukati: s hukanjem si je grel roke / hukanje sov in čukov
SSKJ²
húkati -am nedov. (ȗ)
1. izdihavati zrak in z njim kaj ogrevati: hukati v roke; hukati si v premrle prste; otroci hukajo v zaledenelo šipo
2. oglašati se z glasom hu: čuk, sova huka / parniki so monotono hukali
SSKJ²
húkniti -em dov. (ú ȗ)
1. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: hukniti v mrzle roke / hukniti v ogledalce
2. oglasiti se z glasom hu: sova je huknila / veter hukne
SSKJ²
húla -e ž (ú)
zastar. rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu; grbina
SSKJ²
hulahúp1 tudi hula-hoop -a [hula-húp] m (ȗ)
igra, pri kateri vrti igralec obroč okrog svojega telesa: igrati hulahup; v prid. rabi: hulahup obroč
SSKJ²
hulahúp2 in holahóp -- v prid. rabi (ȗ; ọ̑)
v zvezi hulahup nogavice ženske nogavice in hlačke, izdelane v enem kosu: nositi hulahup nogavice
SSKJ²
hulahúpke -húpk in holahópke -hópk ž mn. (ȗ; ọ̑)
pog. hulahup nogavice: prodajajo hulahupke v različnih barvah
SSKJ²
huligán -a m (ȃ)
mladoletnik, ki v želji po uveljavljanju krši splošno veljavne družbene norme: skupina predrznih huliganov
SSKJ²
huligánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na huligane: huliganski prestopki / ekspr. huligansko vedenje
SSKJ²
huligánstvo -a s (ȃ)
obstoj, dejavnost huliganov: na posvetovanju so govorili tudi o huliganstvu; pojavi huliganstva v mestu / ekspr. to, kar počnete vi, je čisto navadno huliganstvo
SSKJ²
húliti se -im se nedov. (ú ū)
pritajeno, sključeno hoditi: lisica se huli okrog kokošnjaka / tesno stisnjen k zemji se huli proti vasi; pren. mrak se je hulil v vežo
// ekspr. neodkrito, potuhnjeno se vesti: zmeraj se huli, nikoli ne pogleda v oči
SSKJ²
húlja -e ž (ū)
zastar. potuhnjenec, podlež: namesto odločnega in ponosnega moža smo srečali huljo / zmerjali so ga s huljo
Število zadetkov: 97669